1. Novost pri vzdrževanju tračnih žagnih listovDominika Gornik Bučar, 2021, strokovni članek Ključne besede: žage, tračne žage, vzdrževanje, tračni žagni list, gozdovi, gozdarstvo, lesarstvo, žagarstvo
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2022; Ogledov: 141; Prenosov: 39
 Celotno besedilo (5,35 MB) |
2. Bukovina - povezave med kakovostjo dreves, hlodovine in žaganega lesaJurij Marenče, Dominika Gornik Bučar, Bogdan Šega, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo preučevali količinsko-kakovostni izkoristek bukovine od stoječega drevesa do žaganega lesa. Zanimala nas je ocena kakovosti posameznih dreves in njen vpliv na kakovostne razrede proizvodov iz tega lesa. Pri razvrščanju stoječih dreves smo upoštevali aktualno 5-stopenjsko lestvico ocenjevanja kakovosti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Pri ocenjevanju gozdnih sortimentov smo uporabljali standard SIST EN 1316-1:2013, pri ocenjevanju žaganega lesa pa pravila Evropskega združenja žagarske industrije (EOS). Na vzorcu ocenjenih in nato posekanih dreves smo ugotavljali povezave med kakovostjo dreves, iz njih izdelanih sortimentov okroglega lesa in kakovostjo končnih žagarskih izdelkov. V vzorec so bila enakovredno zajeta drevesa vseh petih kakovostnih stopenj. Pri izdelavi gozdnih sortimentov smo dobili največ hlodov B-kakovosti (51 %) in največ žaganega lesa EOS-C-kakovosti (52 %). Iz bukovih dreves odlične kakovosti smo dobili 35 % najkakovostnejših sortimentov in iz teh sortimentov 8 % najkakovostnejšega žaganega lesa. Odločilni kriterij razvrščanja po kakovosti so pri sortimentih okroglega lesa slepice in pri žaganem lesu mrtve in trhle grče.
Ključne besede: listavci, bukev, kakovost, napake lesa, žagan les
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4368; Prenosov: 2336
Celotno besedilo (1,74 MB) |
3. Waviness of beech sliced veneerDominika Gornik Bučar, Bojan Gospodarič, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: V lesni industriji je plemeniti furnir izdelek z visoko dodano vrednostjo. Tehnološki proces izdelave je razmeroma dobro poznan, vendar na kakovost izdelanega furnirja in posledično ceno vpliva veliko tehnoloških parametrov izdelave, največji vpliv pa ima kakovost hlodovine. V raziskavi smo preučili vpliv optičnih napak bukove (Fagus sylvatica L.) hlodovine in vpliv klimatskih razmer v fazi sušenja rezanega furnirja na valovitost površine. Raziskava je bila opravljena v industrijskem okolju. Rezultati kažejo, da je bilo procentualno največ valovitega furnirja izrezanega iz razpokanega hloda (71 %), najmanj pa iz ukrivljenega hloda (20 %). Kakovostno razvrščanje furnirja je bilo ročno in po subjektivnem kriteriju izkušenih kontrolorjev iz industrije. Kljub njihovim izkušnjam pa lahko subjektivna ocena vpliva na natančnost razvrščanja in s tem na rezultate raziskave. Zato smo preučili tudi možnost integracije 3D kamere za merjenje valovitosti furnirja in razvrščanje furnirja v kakovostne razrede.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, rezani furnir, sušenje, kakovost, valovitost, 3D meritve
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4096; Prenosov: 1976
Celotno besedilo (1,12 MB) |
4. |
5. |
6. Ugotavljanje prostega formaldehida v lesnih tvorivihDominika Gornik Bučar, Sergej Medved, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: Koli~ina prostega formaldehida v lesnih proizvodih je kljub nizkim vrednostim {e vedno predmet stalnega nadzora in tudi predmet novih raziskav. Kljub {tevilnim razvitim in tudi uporabljenim metodam danes {e ne obstaja univerzalna metoda, s katero bi z najve~jo zanesljivostjo ugotovili koli~ino vsebovanega prostega formaldehida v lesnih proizvodih. V razli~nih de`elah so uporabljajo razli~ne standardizirane metode. Korelacije med nekaterimi od njih{e niso znane. V prispevku smo ugotavljali vsebnost postega formaldehida vivernih plo{~ah po perforatorski metodi, s ciljem dolo~itve korelacije med jodometri~no titracijo in acetilacetonsko metodo. Ker na koli~ino spo{~enega prostega formaldehida vpliva tudi struktura materiala, smo ugotavljali tudi vpliv sestave iverne plo{~e na koli~ino oddanega formaldehida. Korelacija med jodometri~no titracijo in acetilacetonsko metodo je dobra (R2= 0,8265). Sestava iverne plo{~e, pri ~emer smo se omejili na razmerje med srednjim in zunanjima slojema iverne plo{~e, vpliva na koli~ino oddanega formaldehida.
Ključne besede: formaldehid, lesno tvorivo, lesni proizvod, vsebnost prostega formaldehida, perforatorska metoda, metoda komore
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3649; Prenosov: 1600
Celotno besedilo (640,02 KB) |
7. |
8. Fizikalne in mehanske lastnosti svežega in osušenega lesa v bukovih deblih, izruvanih med žledolomomŽeljko Gorišek, Denis Plavčak, Dominika Gornik Bučar, Maks Merela, Katarina Čufar, Aleš Straže, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo preučevali fizikalne in mehanske lastnosti lesa v deblih navadnih bukev (Fagus sylvatica L.), izruvanih med žledolomom. Lastnosti smo preučevali na vzporednih preizkušancih sveže in osušene bukovine, ki smo jih sistematično vzorčili po radialni in vertikalni smeri dreves. Določili smo gostoto, togost, upogibno trdnost, strižno trdnost v smeri lesnih vlaken ter tlačno trdnost lesa v vseh anatomskih smereh. Togost smo primerjalno vrednotili med statično 4-točkovnim upogibom in nedestruktivno z merjenjem hitrosti ultrazvoka ter z določanjem frekvenčnega odziva. V drevesih, ki so izruvana obležala v gozdu od februarja do konca vegetacijske dobe 2014 in so imela delno ohranjen koreninski sistem, aktivno krošnjo in zadosten kapilarni tok, nismo zaznali sprememb gostote in mehanskih lastnosti, ki bi bile posledica razkroja lesa. Tako v svežem kot osušenem stanju smo ugotovili značilni vzorec porazdelitve gostote in trdnosti. Gostota lesa je po višini dreves naraščala, v radialni smeri od stržena proti periferiji debla pa smo zaznali rahel trend zmanjševanja. Mehanske lastnosti z izjemo prečne tlačne trdnosti se povečujejo tako po višini debla kot tudi od stržena proti kambiju in so bile vedno boljše pri osušenem kot pri svežem lesu. Zanesljivost nedestruktivnih metod za določanje togosti je večja pri ocenjevanju osušenega lesa. Za oceno upogibne trdnosti z nedestruktivnimi metodami še vedno priporočamo vzporedno vizualno opredelitev značilnosti lesa.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, gostota, mehanske lastnosti, nedestruktivno testiranje, žledolom
Objavljeno v DiRROS: 03.07.2017; Ogledov: 5329; Prenosov: 3000
Celotno besedilo (1012,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
