1. Primernost ostankov mlete kave za proizvodnjo peletovDominika Gornik Bučar, Peter Prislan, Dejan Verhovšek, Bojan Gospodarič, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Za doseganje cilja evropske energetsko-podnebne politike, da do leta 2050 dosežemo podnebno nevtralnost s prehodom na obnovljive vire energije, je potrebno aktivirati različne razpoložljive obnovljive vire, vključno z biološkimi ostanki oz. odpadki. Eden od takih bioloških odpadkov, ki nastaja v velikih količinah in se večinoma nepredelan odlaga v okolje, so ostanki mlete kave. Ker ostanke mlete kave sestavljajo celuloza, hemiceluloza, lignin in proteini, predstavljajo velik potencial tudi kot biogorivo, ki lahko delno nadomesti lesno biomaso pri proizvodnji peletov. V raziskavi smo v laboratorijskih pogojih izdelali pelete iz ostankov mlete kave, ki smo jim dodali različne deleže (0 %, 25 %, 50 %, 75 %) žagovine. Izdelanim peletom smo določili lastnosti in jih glede na izmerjene vrednosti razvrstili v kakovostne razrede po standardu SIST EN ISO 17225-6:2021. Ugotovili smo, da imajo peleti z večjim deležem ostankov mlete kave višjo kurilno vrednost, večjo vsebnost pepela ter nižjo mehansko obstojnost. Peleti, izdelani iz ostankov mlete kave in dodatkom žagovine (50 % ali več), izkazujejo obetavne lastnosti kot vhodna surovina za proizvodnjo peletov.
Ključne besede: peleti, ostanki mlete kave, žagovina, biološki odpadki, kurilna vrednost, kakovost peletov
Objavljeno v DiRROS: 10.02.2025; Ogledov: 702; Prenosov: 361
 Celotno besedilo (2,37 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Možnosti rabe lesa listavcev v slovenskem biogospodarstvu : vsebinsko poročiloPeter Prislan, Špela Ščap, Matevž Triplat, Nike Krajnc, Luka Krajnc, Domen Arnič, Aleš Straže, Dominika Gornik Bučar, Jože Kropivšek, Luka Juvančič, 2023, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: potenciali gozdov, raba lesa listavcev, lesno-predelovalna industrija, gozdno lesne verige vrednosti, tehnologije predelave lesa, biogospodarstvo, makroekonomska analiza
Objavljeno v DiRROS: 11.01.2024; Ogledov: 1367; Prenosov: 505
Celotno besedilo (6,00 MB) |
3. |
4. Novost pri vzdrževanju tračnih žagnih listovDominika Gornik Bučar, 2021, strokovni članek Ključne besede: žage, tračne žage, vzdrževanje, tračni žagni list, gozdovi, gozdarstvo, lesarstvo, žagarstvo
Objavljeno v DiRROS: 12.11.2022; Ogledov: 1443; Prenosov: 480
Celotno besedilo (5,35 MB) |
5. Bukovina - povezave med kakovostjo dreves, hlodovine in žaganega lesaJurij Marenče, Dominika Gornik Bučar, Bogdan Šega, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo preučevali količinsko-kakovostni izkoristek bukovine od stoječega drevesa do žaganega lesa. Zanimala nas je ocena kakovosti posameznih dreves in njen vpliv na kakovostne razrede proizvodov iz tega lesa. Pri razvrščanju stoječih dreves smo upoštevali aktualno 5-stopenjsko lestvico ocenjevanja kakovosti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Pri ocenjevanju gozdnih sortimentov smo uporabljali standard SIST EN 1316-1:2013, pri ocenjevanju žaganega lesa pa pravila Evropskega združenja žagarske industrije (EOS). Na vzorcu ocenjenih in nato posekanih dreves smo ugotavljali povezave med kakovostjo dreves, iz njih izdelanih sortimentov okroglega lesa in kakovostjo končnih žagarskih izdelkov. V vzorec so bila enakovredno zajeta drevesa vseh petih kakovostnih stopenj. Pri izdelavi gozdnih sortimentov smo dobili največ hlodov B-kakovosti (51 %) in največ žaganega lesa EOS-C-kakovosti (52 %). Iz bukovih dreves odlične kakovosti smo dobili 35 % najkakovostnejših sortimentov in iz teh sortimentov 8 % najkakovostnejšega žaganega lesa. Odločilni kriterij razvrščanja po kakovosti so pri sortimentih okroglega lesa slepice in pri žaganem lesu mrtve in trhle grče.
Ključne besede: listavci, bukev, kakovost, napake lesa, žagan les
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 6345; Prenosov: 3226
Celotno besedilo (1,74 MB) |
6. Waviness of beech sliced veneerDominika Gornik Bučar, Bojan Gospodarič, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: V lesni industriji je plemeniti furnir izdelek z visoko dodano vrednostjo. Tehnološki proces izdelave je razmeroma dobro poznan, vendar na kakovost izdelanega furnirja in posledično ceno vpliva veliko tehnoloških parametrov izdelave, največji vpliv pa ima kakovost hlodovine. V raziskavi smo preučili vpliv optičnih napak bukove (Fagus sylvatica L.) hlodovine in vpliv klimatskih razmer v fazi sušenja rezanega furnirja na valovitost površine. Raziskava je bila opravljena v industrijskem okolju. Rezultati kažejo, da je bilo procentualno največ valovitega furnirja izrezanega iz razpokanega hloda (71 %), najmanj pa iz ukrivljenega hloda (20 %). Kakovostno razvrščanje furnirja je bilo ročno in po subjektivnem kriteriju izkušenih kontrolorjev iz industrije. Kljub njihovim izkušnjam pa lahko subjektivna ocena vpliva na natančnost razvrščanja in s tem na rezultate raziskave. Zato smo preučili tudi možnost integracije 3D kamere za merjenje valovitosti furnirja in razvrščanje furnirja v kakovostne razrede.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, rezani furnir, sušenje, kakovost, valovitost, 3D meritve
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 6275; Prenosov: 2702
Celotno besedilo (1,12 MB) |
7. |
8. |
9. Ugotavljanje prostega formaldehida v lesnih tvorivihDominika Gornik Bučar, Sergej Medved, 2000, izvirni znanstveni članek Povzetek: Koli~ina prostega formaldehida v lesnih proizvodih je kljub nizkim vrednostim {e vedno predmet stalnega nadzora in tudi predmet novih raziskav. Kljub {tevilnim razvitim in tudi uporabljenim metodam danes {e ne obstaja univerzalna metoda, s katero bi z najve~jo zanesljivostjo ugotovili koli~ino vsebovanega prostega formaldehida v lesnih proizvodih. V razli~nih de`elah so uporabljajo razli~ne standardizirane metode. Korelacije med nekaterimi od njih{e niso znane. V prispevku smo ugotavljali vsebnost postega formaldehida vivernih plo{~ah po perforatorski metodi, s ciljem dolo~itve korelacije med jodometri~no titracijo in acetilacetonsko metodo. Ker na koli~ino spo{~enega prostega formaldehida vpliva tudi struktura materiala, smo ugotavljali tudi vpliv sestave iverne plo{~e na koli~ino oddanega formaldehida. Korelacija med jodometri~no titracijo in acetilacetonsko metodo je dobra (R2= 0,8265). Sestava iverne plo{~e, pri ~emer smo se omejili na razmerje med srednjim in zunanjima slojema iverne plo{~e, vpliva na koli~ino oddanega formaldehida.
Ključne besede: formaldehid, lesno tvorivo, lesni proizvod, vsebnost prostega formaldehida, perforatorska metoda, metoda komore
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 5525; Prenosov: 2197
Celotno besedilo (640,02 KB) |
10. |
