Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Davor Kržišnik) .

1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Lastnosti lesa iz rudnika Sitarjevec
Miha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, Andreja Pondelak, Andrijana Sever Škapin, Angela Balzano, José Gonçalves, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Rudarska tradicija v Litiji, segajoča v staro železno dobo, je vključevala intenzivno uporabo lesa v rudnikih, še posebej za podporo in zaščito rovov. Rudnik Sitarjevec je bil znova odprt za turizem leta 2017, in v letu 2021 so odprli glavni rov. Les ostaja ključen material v rudnikih, čeprav so ga v preteklosti nadomeščali z drugimi materiali. Uporabljeni les je izpostavljen razkroju zaradi visoke vlažnosti in gliv, kot je bela hišna goba. Ta gliva lahko povzroči razgradnjo lesa in je pogosta v vlažnih okoljih rudnikov. Obstoj gliv je pomemben, saj lahko vplivajo na obiskovalce rudnika. Visoka relativna zračna vlažnost (96,6 %) in stalna temperatura (10,1 °C) v rudniku ustvarjata razmere, ki so ugodne za rast gliv, vendar pa relativno nizka temperatura ni omejujoč dejavnik za razgradnjo lesa. Koncentracija glivnih spor v rudniku je visoka in je razložena z razširjenostjo gliv v samem rudniku. Poleg tega smo opazili, da je v lesu veliko anorganskih onesnaževal ter veliko kristalov.
Ključne besede: razkroj, bela hišna goba, težke kovine, kristali, spore
Objavljeno v DiRROS: 22.07.2024; Ogledov: 50; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (4,45 MB)

2.
Lastnosti lesa iz rudnika Sitarjevec
Miha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, Andreja Pondelak, Andrijana Sever Škapin, Angela Balzano, José Gonçalves, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Rudarska tradicija v Litiji, segajoča v staro železno dobo, je vključevala intenzivno uporabo lesa v rudnikih, še posebej za podporo in zaščito rovov. Rudnik Sitarjevec je bil znova odprt za turizem leta 2017, in v letu 2021 so odprli glavni rov. Les ostaja ključen material v rudnikih, čeprav so ga v preteklosti nadomeščali z drugimi materiali. Uporabljeni les je izpostavljen razkroju zaradi visoke vlažnosti in gliv, kot je bela hišna goba. Ta gliva lahko povzroči razgradnjo lesa in je pogosta v vlažnih okoljih rudnikov. Obstoj gliv je pomemben, saj lahko vplivajo na obiskovalce rudnika. Visoka relativna zračna vlažnost (96,6 %) in stalna temperatura (10,1 °C) v rudniku ustvarjata razmere, ki so ugodne za rast gliv, vendar pa relativno nizka temperatura ni omejujoč dejavnik za razgradnjo lesa. Koncentracija glivnih spor v rudniku je visoka in je razložena z razširjenostjo gliv v samem rudniku. Poleg tega smo opazili, da je v lesu veliko anorganskih onesnaževal ter veliko kristalov.
Ključne besede: razkroj, bela hišna goba, težke kovine, kristali, spore
Objavljeno v DiRROS: 21.06.2024; Ogledov: 280; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (4,45 MB)

3.
Odpornost lesa izbranih lesnih vrst na prostem
Miha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2023, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Velika večina drevesnih vrst iz slovenskih gozdov nima odpornega lesa, zato na prostem (pre)hitro propade. Kadar les uporabljamo v gospodarske namene, želimo te procese čim bolj upočasniti. V okviru raziskave smo v ta namen les izbranih domačih drevesnih vrst (navadne smreke (Picea abies), les smrekovih lubadark, bele jelke (Abies alba), beljave in jedrovine rdečega bora (Pinus sylvestris), jedrovine evropskega macesna (Larix decidua), navadne bukve (Fagus sylvatica), belega gabra (Carpinus betulus) in jedrovine robinije (Robinia pseudoaccacia)) impregnirali z baker-etanolaminskim biocidnim proizvodom oziroma jih termično modificirali. Vzorce smo leta 2007 izpostavili na terensko polje Oddelka za lesarstvo v Ljubljani, kjer smo vsako leto ocenjevali razkrojenost. Najhitreje so propadli vzorci gabra in bukve. Prvi razkroj na smrekovini se je pojavil po dveh letih. Les lubadark je začel trohneti leto pred referenčno smrekovino, macesnovina in jedrovina bora pa leto kasneje. Najbolje se je izkazal les robinije. Z impregnacijo smo uspešno zaščitili les iglavcev, pri bukovini in gabrovini smo bili manj uspešni. Termična modifikacija se je izkazala za uspešen postopek zaščite za vse preizkušane lesne vrste.
Ključne besede: les, naravna odpornost, razkroj, modifikacija lesa, impregnacija lesa
Objavljeno v DiRROS: 12.12.2023; Ogledov: 468; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (270,74 KB)

4.
Quality control of thermally modified timber using dynamic vapor sorption (DVS) analysis
Miha Humar, Rožle Repič, Davor Kržišnik, Boštjan Lesar, Romana Cerc Korošec, Christian Brischke, Lukas Emmerich, Gregor Rep, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The importance of thermal modification is increasing worldwide. Increased use of thermally modified timber (TMT) has resulted in a need for reliable quality control, comprising control of variation of the production within defined limits, allowing third-party control in the case of certification and the regulation of customer complaints and claims. Techniques are thus needed to characterise the modification of quality in terms of improved target properties of TMT during industrial production, and of TMT products that have been in service for an arbitrary time. In this study, we aimed to utilise dynamic vapor sorption (DVS) for this purpose. Norway spruce (Picea abies) and European beech (Fagus sylvatica) samples were thermally modified at different temperatures according to different heat treatment techniques: (1) the Silvapro process based on an initial vacuum; (2) an air heat treatment, whereby samples were wrapped in aluminium foil; (3) thermal modification of wood samples in the ambient atmosphere in a laboratory oven. Wood samples from closed processes were analysed for validation. TMT was characterised with respect to mass loss, colour and density. Mass loss of wood due to modification (MLTM) was correlated with factors derived from DVS analysis. The present DVS measurements suggest that the equilibrium wood moisture content (EMC95% RH), the time to reach 10% wood moisture content (t10% MC), and the elongation factor, c, derived from a logarithmic function, can serve as alternative parameters to characterise the quality of several thermal modification processes. Further studies are recommended using other wood species, different modification processes and further parameters gained from DVS measurements to understand the robustness and the predictive power of the applied technique
Ključne besede: thermal modification, quality control, dynamic vapour sorption, wood, moisture content
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2023; Ogledov: 458; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Environmentally friendly protection of European beech against fire and fungal decay using a combination of thermal modification and mineralisation
Rožle Repič, Andreja Pondelak, Davor Kržišnik, Miha Humar, Nataša Knez, Friderik Knez, Andrijana Sever Škapin, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The demand for construction timber is continuously increasing, due to its favourable characteristics. However, the adequate protection of wood is key to its successful use, as it is flammable and susceptible to biodegradation. Given that thermal modification enhances the durability of wood, and mineralisation with CaCO3 considerably improves its fire properties, it is worth considering the combined effects of the two methods. European beech (Fagus sylvatica) was selected to determine the effects of a) thermal modification, b) mineralisation through the in-situ formation of CaCO3, and c) a combination of the two procedures, on resistance to decay fungi, reaction to fire and the mechanical properties of the wood. Microscopic analysis and comparisons of the samples before and after exposure to fungi were also conducted. Mineralised wood generally had a slightly alkaline pH value and higher equilibrium moisture content, while thermal modification lowered the equilibrium moisture content. The present study demonstrated the combined effect of thermal modification and mineralisation: the best response to fire as well as resistance to fungi was achieved when the two treatments were combined. Results from the Brinell hardness and three-point bending tests indicate that both modification procedures can slightly impair the mechanical properties of the wood.
Ključne besede: wood, protection, durability, mechanical properties
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2023; Ogledov: 472; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Combining mineralisation and thermal modification to improve the fungal durability of selected wood species
Rožle Repič, Andreja Pondelak, Davor Kržišnik, Miha Humar, Andrijana Sever Škapin, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The development of non-biocidal and environmentally friendly systems to protect wood against biological decay has become a high priority in recent years. In the present study the impact of an innovative modification procedure, combining two environmentally friendly modification methods: thermal modification and mineralisation, using an aqueous solution of calcium acetoacetate as a precursor, on the fungal durability of wood was evaluated. European beechwood (Fagus sylvatica) and Norway sprucewood (Picea abies) were selected as model wood species. Wood samples were treated using either a single or combination of both methods and exposed to four different fungi: Gloeophyllum trabeum, Rhodonia placenta, Trametes versicolor and Pleurotus ostreatus. The effect of the different modifications on moisture content, dynamic vapour sorption, contact angle and pH value was also evaluated. Overall, the highest durability against Rhodonia placenta, Trametes versicolor and Pleurotus ostreatus was achieved through thermal modification in both wood species, while the combination of mineralisation and thermal modification has a synergistic effect against degradation by Gloeophyllum trabeum. In the case of beechwood the mass loss decreased from 41% for native to 6% for combined modified samples. We proved that the effectiveness of different treatment against fungal decay of wood were in strong dependence of their moisture content, dynamic vapour sorption, contact angle and pH values. The role of fungi on the morphology of the wood and on crystal structure of formed carbonate was investigated using SEM-EDS analysis.
Ključne besede: thermal modification, wood mineralization, fungal durability, environmentally friendly modification methods
Objavljeno v DiRROS: 20.06.2023; Ogledov: 498; Prenosov: 490
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
8.
Ocena stanja lesenega kipa japonski festival Tanake Eisakuja
Miha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Les na prostem je izpostavljen delovanju raznolikih dejavnikov razkroja, še posebno glivam. Nekatere lesne vrste so bolj odporne na glivni razkroj kot druge. V Kostanjevici na Krki že 60 let deluje forma viva, kjer so razstavljeni kipi, izdelani pretežno iz hrastovega lesa. Tanaka Eisaku, japonski kipar, je izdelal najstarejši kip z naslovom Japonski festival na prvi kostanjeviški Formi vivi leta 1961. Po 60 letih zunanje izpostavitve smo kip vizualno pregledali in ocenili njegovo stanje z uporabo rezistografa in vlagomera. Iz kipa smo izolirali nekaj vzorcev, jih preiskali s FTIR in XRF spektroskopijo, vzorcem določili gostoto s piknometrom GeoPyc in jih analizirali z lasersko in digitalno mikroskopijo. Na kipu je opaziti znake glivnega razkroja, izletne odprtine insektov in poškodbe zaradi delovanja ptic. Ocena razkrojenosti z rezistografom je pokazala, da je les razkrojen predvsem na čelih in v sredici. Poleg tega je na nekaj mestih močno razkrojena tudi beljava. Les je bil v zadnjih letih obdelan s površinskim premazom, po drugi strani v lesu ni bilo mogoče zaznati ostankov biocidov. V primeru, da želimo kip ohraniti zanamcem, ga je treba ustrezno konzervirati.
Ključne besede: les, hrast, glive, razkroj lesa, Forma viva, leseni kipi, Tanaka Eisaku
Objavljeno v DiRROS: 01.06.2022; Ogledov: 8507; Prenosov: 6538
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Vpliv podnebnih sprememb na dinamiko glivnega razkroja lesa v Sloveniji
Miha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Intenziteta glivnega razkroja je v največji meri odvisna od vrste lesa, temperature in padavinskih dogodkov. Če želimo oceniti življenjsko dobo in intervale vzdrževanja lesenih objektov, moramo oceniti, kako se bo v določenem okolju les obnašal. V ta namen so nam na voljo raznoliki modeli. V praksi se največ uporablja pristop, ki ga je razvil Theodore Scheffer. Scheffer je predlagal klimatski indeks (Schefferjev klimatski indeks - SCI), ki temelji na številu padavinskih dni in povprečni mesečni temperaturi. Na podlagi teh klimatskih podatkov smo izračunali Schefferjev klimatski indeks za izbrane lokacije v Sloveniji. Rezultati analize klimatskih razmer kažejo, da je Schefferjev klimatski indeks v večini analiziranih krajev v Sloveniji višji, kot je bil pred desetletji. Intenziteta razkroja se je povečala v vseh analiziranih krajih z izjemo Portoroža. Največje zvišanje Schefferjevega klimatskega indeksa smo zaznali v Ratečah.
Ključne besede: les, Schefferjev klimatski indeks, razkroj, podnebne spremembe, temperatura, padavinski dogodki
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2021; Ogledov: 3767; Prenosov: 2172
.pdf Celotno besedilo (1004,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Gostota lesa - metode določanja in pomen pri razvoju gozdno lesnega biogospodarstva
Domen Arnič, Miha Humar, Davor Kržišnik, Luka Krajnc, Peter Prislan, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Gostota lesa je fizikalna lastnost, ki je enostavno določljiva in nakazuje na številne druge lastnosti lesa in s tem tudi na njegovo uporabnost v lesno-predelovalni industriji, gradbeništvu ali energetiki. Ker je odvisna od vlažnosti ter poroznosti, se v stroki pojavljajo različne definicije gostot lesa, med katerimi je največkrat uporabljena gostota lesa v absolutno suhem stanju. Namen prispevka je predstavitev različnih načinov določanja gostote lesa ter pomen hitrega in natančnega določanje tega parametra kakovosti pri razvoju gozdno lesnega biogospodarstva. V stroki obstaja več neposrednih in posrednih metod določanja gostote; najbolj običajen in razširjen je volumetrični pristop, sledi postopek ocenjevanja gostote s penetrometrom, rezistografom, visokofrekvenčno denzitometrijo, rentgenskimi žarki, infrardečo spektroskopijo ter mikrovalovi. Les je surovina, ki ji bo v prihodnosti pomen še naraščal, saj je ključna za razvoj trajnostnega biogospodarstva. Natančno in pravočasno določanje gostote lesa bo omogočalo ustrezno razporejanje in usmerjanje tokov te surovine med posameznimi konvencionalnimi in novimi sektorji (področji rabe) in posledično bolj učinkovito in trajnostno rabo.
Ključne besede: lastnosti lesa, gostota lesa, rezistograf, penetrometer, rentgenska denzitometrija, visokofrekvenčna denzitometrija, gozdno lesno biogospodarstvo
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2021; Ogledov: 4433; Prenosov: 2603
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh