Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (David Hladnik) .

11 - 20 / 33
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
Predlog o organiziranju nacionalne gozdne inventure za mednarodno in domače poročanje o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi
Mitja Skudnik, David Hladnik, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na podlagi simuliranja zgostitve mreže monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (4 x 4 km) in podatkov za leto 2012 smo prikazali, da bi za manj kot 10 % vzorčne napake pri ocenah lesne zaloge, prirastka in količine odmrle drevnine potrebovali vsaj 2 x 2 km ali celo 2 x 1,4 km mrežo ploskev, ki bi jo lahko poimenovali nacionalna gozdna inventura. Zaradi lažje organiziranosti dela (redne letne naloge zaposlenih na GIS in ZGS) predlagamo uvedbo panelnega inventurnega sistema, v katerem je sistematična mreža vzorčnih ploskev razdeljena v posamezne skupine ti. panele, ki jih kasneje premikamo tako, da je vsak panel na celotni površini države izmerjen v posameznem letu. S tako organizirano kontinuirano NGI bi vzpostavili metodološko statistično utemeljen in kakovosten informacijski sistem o gozdovih za letna poročila o stanju slovenskih gozdov na državni ravni in hkrati bi po enem snemalnem ciklu pridobili dovolj velik vzorec za konsistentna poročila o stanju gozdov na nižjih prostorskih ravneh kot so provenienčna območja, GGO ali statistične regije.
Ključne besede: gostota vzorčenja, stanje gozdov, nacionalna gozdna inventura, intervalne ocene, stratifikacija podatkov, panelni sistem
Objavljeno v DiRROS: 30.09.2018; Ogledov: 3120; Prenosov: 784
.pdf Celotno besedilo (368,58 KB)

12.
Ocenjevanje razlik v fenološkem razvoju dreves v nižinskem poplavnem gozdu na podlagi satelitskih posnetkov
David Hladnik, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Na območju Krakovskega pragozdnega rezervata smo ocenjevali fenološke razlike prevladujočih drevesnih vrst na podlagi satelitskih posnetkov Sentinel-2. Ocenili smo vrednosti normiranega diferencialnega vegetacijskega indeksa NDVI v obdobju med 29. marcem in 5. oktobrom 2017. Razlike v fenološkem razvoju doba, belega gabra in črne jelše smo potrdili s štirimi zaporednimi satelitskimi posnetki v aprilu in maju. Ocene NDVI iz tretje dekade aprila, druge in tretje dekade v maju 2017 je bilo mogoče uporabiti za razlikovanje razvoja najzgodnej- šega olistanja belega gabra, kasnejšega olistanja doba in in poznega končnega olistanja črne jelše. S primerjavo vzorčnih ploskev v dobovih sestojih je mogoče sklepati o mikrorastiščnih razlikah, ki vplivajo tudi na oceno vegetacijskih indeksov.
Ključne besede: fenološki razvoj dreves, NDVI, Sentinel-2, Krakovski gozd
Objavljeno v DiRROS: 22.05.2018; Ogledov: 3303; Prenosov: 726
.pdf Celotno besedilo (428,57 KB)

13.
Ocena sestojne zgradbe na območju Krakovskega pragozdnega rezervata s segmentacijo podatkov laserskega skeniranja
David Hladnik, Anže Martin Pintar, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: In Krakovo virgin forest reserve we assessed stand structures on the basis of the laser scanning data of Slovenia and forest inventory permanent sampling plots. Large growing stocks (730 m3 /ha) and quantities of deadwood (27 % of growing stock) are characteristic for a reserve in the area of lowland, occasionally flooded forests. Pedunculate oak (83 %) and common hornbeam (12 %) prevail in the growing stock. We delineated stand structures in the forest reserve zone on the basis of the height difference using the procedure of the lidar data segmentation. On the digital model of tree crowns in the canopy of the central stand with the pedunculate oak in the upper level we determined only two unfilled gaps, larger than 100 m2 . In the neighboring managed forest, we classified the stands according to four-meter height classes from the height of 16 m to the heights of stand canopy over 32 m. Superficial forest stands% diversity was assessed using the spatial model, where the stands and stand subunits, larger than a quarter of a hectare, are presented.
Ključne besede: gozdni rezervati, sestojne strukture, Krakov, lasersko skeniranje Slovenije
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2017; Ogledov: 4048; Prenosov: 753
.pdf Celotno besedilo (870,00 KB)

14.
Digitalne ortofoto karte za kartiranje gozdnih sestojev
Milan Hočevar, David Hladnik, Marko Kovač, 1994, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Napredek pri razvoju digitalne fotogrametrije ponuja nove možnosti tudi pri izdelavi gozdarskih tematskih kart. Prispevek opisuje razvoj fotointerpretacije in fotogrametrije v slovenskem gozdarstvu, tehnologijo izdelave ortofoto kart z osebnimi računalniki. Kvaliteta in pozicijska natančnost ortokart (5 do 6 m) dovoljujeta vključitev otofoto sestojne karte v gozdarski prostorski informacijski sistem. To je gozdarskemu strokovnjaku odličen pripomoček za odločanje na različnih področjih.
Ključne besede: ortofotokarte, fotogrametrija, kartografija, gozdni sestoji, GIS
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4267; Prenosov: 1766
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

15.
Spremljanje razvoja sestojev in časovna dinamika propadanja dreves v jelovo-bukovem gozdu
David Hladnik, 1991, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: propadanje gozdov, fotointerpretacija, Picea abies, Picea excelsa
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4221; Prenosov: 1853
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

16.
Izboljšanje učinkovitosti in informacijske vsebine gozdne inventure s stratificiranim vzorčenjem
David Hladnik, Milan Hočevar, 1989, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: gozdna inventura, stratificiranje, sestojne karte
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3956; Prenosov: 1775
.pdf Celotno besedilo (1005,45 KB)

17.
18.
Presoja prostorskega stratificiranja za vzorčno ocenjevanje gozdnih zemljišč
David Hladnik, 2015, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Za vzorčno ocenjevanje rabe gozdnih zemljišč in pokrovnosti ter njunih sprememb na Slovenskem predlagamo stratificiranje prostorskih podatkov na podlagi tipologije gozdnih rastišč. Na podlagi karte rabe zemljišč in tipologije gozdnih rastišč smo ocenili prostorska merila variabilnosti za krajinske kazalce in jih primerjali s stratificiranjem po statističnih regijah. Ker gozd po površini prevladuje v 10 od 12 statističnih regij, te ne predstavljajo izhodišča za oblikovanje stratumov, s katerimi bi pojasnjevali razlike v variabilnosti deležev rabe zemljišč. S statističnimi regijami smo pojasnili 21 % skupne variance za ocenjevanje deležev kmetijske rabe in 17 % variance za delež gozda. Z razvrščanjem kilometrskih kvadratov po tipologiji gozdnih rastiščnih tipov je bil pojasnjen večji del variabilnosti kot v prostorskem merilu statističnih regij, vendar na račun velikega števila skupin oziroma 29 stratumov. Velike razlike v krajinskih kazalcih za te skupine gozdov ponazarjajo, da je prostorsko merilo za oblikovanje stratumov manjše od regionalnega.
Ključne besede: raba zemljišč, varianca rabe, varianca pokrovnosti, gozdna zemljišča, tipologija gozdnih zemljišč
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4439; Prenosov: 2099
.pdf Celotno besedilo (876,96 KB)

19.
Consistency of stand density estimates and their variability in forest inventories in Slovenia
David Hladnik, Laura Žižek, 2014, izvirni znanstveni članek

Povzetek: The national estimates of forest resources in Slovenia are based on data aggregation from forest inventories conducted in forest management units of Slovenia Forest Service (SFS) and on the parallel forest inventory established within the Forest and Forest Ecosystem Condition Survey (FECS) as a continuation of international forest monitoring programme. Since the difference in sampling design and temporal dynamics of data collection is of key importance for inventories at the level of forest management units compared to large-area forest inventories, the consistency of stand densities was checked in both concepts. Comparing growing stock estimates in FECS on the systematic 4-km grid of sampling plots from SFS forest management planning, no overall significant differences in temporally comparable periods have been detected. We propose a basis enabling consistent estimates of structural forest characteristics at the national level for the process of forest inventory harmonization in Slovenia.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4438; Prenosov: 2432
.pdf Celotno besedilo (920,10 KB)

20.
Zanesljivost volumenskih funkcij na primeru drevesne vrste smreke v Sloveniji
Gal Kušar, David Hladnik, Milan Hočevar, 2013, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Primerjali smo različne volumenske funkcije za ocenjevanje volumnov dreves. S pomočjo sekcijskih meritev (Newtonova metoda) smo izračunali prave ocene volumnov dreves 88 posekanih smrek na Pokljuki. Te smo uporabili za izdelavo regionalnih trovhodnih volumenskih funkcij, (dvovhodnih) deblovnic in tarif. Standardna napaka ocene povprečne vrednosti volumna drevesa je najmanjša pri trovhodnih volumenskih funkcijah (5,0 %), nato pri deblovnicah (11,7 %) in največja pri tarifah (15,1 %). Zanesljivost in uporabnost izdelanih regionalnih ter drugih volumenskih funkcij smo preverili na dveh hektarskih raziskovalnih ploskvah. Ugotovili smo, da s prirejenimi nemškimi deblovnicami smrekam določimo previsoke volumne. Ker volumne iz teh deblovnic uporabljamo tudi pri določanju prirejenih tarif na Slovenskem, je s takim postopkom določen tarifni razred z vsaj za 5 % previsokimi volumni dreves.
Ključne besede: volumenske funkcije, volumen dreves, lesna zaloga, smreka, Picea abies, Pokljuka
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4416; Prenosov: 2144
.pdf Celotno besedilo (791,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh