Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Leto 1943 je prineslo več sprememb na vojaškem in političnem dogajanju na Gorenjskem, ki je bila že od aprila 1941 pod nemško okupacijo in z raznimi ukrepi nemških oblasti de facto vključena v Tretji rajh. Nemška država je v tem letu zaključevala še zadnje večje investicije v lokalno infrastrukturo, oblasti pa so začele izvajati tudi množično mobilizacijo v obvezno elovno službo in v nemško vojsko. Čeprav v začetku maja tega leta Gorenjsko obišče vodja SS in državni komisar za utrjevanje nemštva Heinrich Himmler, v tem letu propadejo še zadnji okupatorjevi germanizacijski načrti, zlasti dolgoročna kolonizacija nemških kmetov. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 se na Gorenjskem okrepi moč partizanske vojske in zlasti dejavnost Varnostno-obveščevalne službe (VOS), hkrati pa naraste tudi število civilnih žrtev, ki jih ta povzroči. Ob prehodu iz leta 1943 v 1944 se posledično pojavijo tudi prvi zametki gorenjskega domobranstva. Poveča se nevarnost letalskih bombardiranj zahodnih zaveznikov, težja je tudi oskrba prebivalstva z življenjskimi potrebščinami.
Ključne besede: druga svetovna vojna, Gorenjska, nemška okupacija, gradnje, 1943
Objavljeno v DiRROS: 16.07.2025; Ogledov: 484; Prenosov: 193
Celotno besedilo (3,45 MB)

Povzetek: V prispevku so predstavljene podobnosti in razlike med baltiškimi državami (Litvo, Latvijo in Estonijo) in Slovenijo v času osamosvajanja in demokratizacije konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let 20. stoletja. Za boljše razumevanje razmer članek poseže tudi nekoliko nazaj in na kratko prikaže razlike in podobnosti med baltskimi državami in Slovenijo ob pomembnih dogodkih 20. stoletja. Med navedenima stranema je najti veliko podobnosti, so pa obstajale tudi pomembne razlike, ki se kažejo pri baltiških državah zlasti v izkušnji okoli 20-letne popolne neodvisnosti med obema svetovnima vojnama, medtem ko Slovenija te izkušnje vse do leta 1991/92 praktično ni imela in je do leta 1990 v glavnem stremela k čim bolj samostojnemu položaju znotraj jugoslovanske države.
Ključne besede: zgodovina, 1990/1991, osamosvojitev, neodvisnost, Slovenija, baltiške države, Litva, Latvija, Estonija
Objavljeno v DiRROS: 09.07.2025; Ogledov: 409; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,97 MB)

Povzetek: Članek se osredinja na prvo obdobje revolucionarnega nasilja in prikaže na podlagi do zdaj pregledanih virov, da je revolucionarna stran v Ljubljani in bližnji okolici v obdobju do pojava oboroženih oddelkov protirevolucionarne strani, tj. od julija 1941 do konca oktobra 1942 izvedla napade, ugrabitve ali atentate na okoli 200 oseb, od tega je bilo do konca oktobra 1942 kar okoli 170 oseb tudi ubitih. Med temi je bila velika večina civilistov oz. nevojaških oseb ter nekaj tudi žrtev iz lastnih vrst, tj. partizanskih dezerterjev ali »nezanesljivih oseb«. V članku je objavljen aktualiziran poimenski seznam žrtev iz tega obdobja.
Ključne besede: Ljubljana, druga svetovna vojna, revolucionarno nasilje, žrtve, 1941, 1942
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 406; Prenosov: 143
Celotno besedilo (1,74 MB)

Povzetek: V prispevku je pregled delovanja komunistične partije na območju Kamnika ter nekaterih posledic njenega delovanja v vojnih in prvih povojnih letih. V analizi, izvedeni na podlagi arhivskih in drugih virov, so prikazani organizacija in delovanje komunistične partije v vojnih letih ter posledice njenega delovanja. Tu so mišljene predvsem žrtve, ki so bile večinoma civilne. V članku so prikazani tudi povojni represivni ukrepi in vpliv komunistične partije na razvoj v prvih povojnih letih. To obdobje je prežeto z revolucionarnim nasiljem in predstavlja najtrše obdobje komunističnega totalitarizma.
Ključne besede: komunistična partija, politično nasilje, Kamnik, druga svetovna vojna, 1941/1950
Objavljeno v DiRROS: 10.04.2025; Ogledov: 371; Prenosov: 144
Celotno besedilo (957,77 KB)