41. |
42. |
43. Multidisciplinarna obravnava bolnikov z raki glave in vratuPrimož Strojan, Barbara Žumer, Cvetka Grašič-Kuhar, Katarina Barbara Karner, Boris Jančar, Marta Dremelj, Branko Zakotnik, 2014, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: rak glave, rak vratu, radioterapija, kirurgija, internistična onkologija, redki raki
Objavljeno v DiRROS: 17.09.2019; Ogledov: 2257; Prenosov: 634
 Celotno besedilo (132,37 KB) |
44. Razsejan rak dojkSimona Borštnar, Jožica Červek, Maja Ebert Moltara, Cvetka Grašič-Kuhar, Tanja Marinko, Erika Matos, Marina Mencinger, Tanja Roš-Opaškar, Boštjan Šeruga, Erik Škof, Andreja Cirila Škufca Smrdel, 2013, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Povzetek: Več kot tisoč dvesto žensk vsako leto zboli za rakom dojk. Ko se bolnica in njeni zdravniki po postavitvi diagnoze spopademo z boleznijo, skušamo narediti vse, da bolezen pozdravimo. Z operacijo odstranimo tumor ali celo dojko in eno ali več pazdušnih bezgavk, nato pa dojko ali področje odstranjene dojke velikokrat še dodatno obsevamo.
Ključne besede: hormonsko zdravljenje, stranski učinki, kemoterapija, radioterapija, metastaziranje, paliativna oskrba, klinične ratiskave
Objavljeno v DiRROS: 25.03.2019; Ogledov: 2859; Prenosov: 794
Celotno besedilo (3,77 MB) |
45. Tekočinska biopsija pri rakuTanja Jesenko, Cvetka Grašič-Kuhar, Maja Čemažar, 2018, strokovni članek Povzetek: V zadnjih letih smo v onkologiji priča hitremu napredku na področju biopsije telesnih tekočin oz. tekočinske biopsije. Tekočinska biopsija predstavlja analizo vzorca odvzete telesne tekočine (v onkologiji je to običajno kri), v katerem iščemo znake navzočnosti raka. V krvi lahko analiziramo cirkulirajočo prosto/cirkulirajočo tumorsko DNA (cf/ctDNA) iz tumorskih celic, eksosome, ki jih v kri sproščajo tumorske celice, in tudi cirkulirajoče tumorske celice (CTC). V pregledu predstavljamo najnovejša dognanja in raziskave na področju tekočinske biopsije pri raku in poleg uporabnosti izpostavljamo tudi njihove omejitve, ki jih bo treba natančno opredeliti, če bomo želeli to metodo uporabljati v vsakodnevni obravnavi bolnikov.
Ključne besede: tekočinska biopsija, onkologija, eksperimentalna onkologija
Objavljeno v DiRROS: 06.02.2019; Ogledov: 2986; Prenosov: 848
Celotno besedilo (136,00 KB) |
46. Sledenje bolnikov z rakomCvetka Grašič-Kuhar, Maja Ravnik, Danica Rotar-Pavlič, Tanja Čufer, 2010, strokovni članek Povzetek: Rak postaja najpogostejša bolezen in tudi najpogostejši vzrok smrti sodobnega človeka. Breme te bolezni se iz leta v leto povečuje. Na račun zgodnjega odkrivanja in učinkovitejšega ter varnejšega zdravljenja pa se izboljšuje tudi preživetje bolnikov z rakom. To povzroča strmo naraščanje števila preživelih od raka, tako da v razvitem svetu predstavljajo okrog 3 % celotne populacije. Preživeli od raka potrebujejo skrbno spremljanje zdravstvenega stanja tudi po končanem onkološkem zdravljenju. Ne sledimo jih le zaradi nevarnosti ponovitve bolezni (lokoregionalne ali oddaljene), temveč tudi zaradi poznih posledic in neželenih učinkov zdravljenja (fizičnih, psihičnih, socialnih) ter povečanega tveganja zbolevanja za drugimi (sekundarnimi) raki. Ozavestiti jih je treba o zdravem načina življenja in zgodnjem odkrivanju sekundarnih rakov ter tudi o poznih posledicah zdravljenja. Za nekatere vrste raka, ki so dedno pogojene, so na voljo metode genetskega testiranja, predvsem pa je bolnike in svojce treba poučiti o presejalnih metodah (npr. mamografija, kolonoskopija). Preživeli od raka tudi pogosteje od ostale populacije zbolevajo za drugimi, nemalignimi obolenji. Ob vse večjem številu preživelih od raka in v času, ko rak postaja kronična bolezen, je nujno, da se v celostno oskrbo poleg onkologa in družinskega zdravnika vključijo tudi strokovnjaki drugih specialnosti, npr. visoko izobražene medicinske sestre, usmerjene v onkologijo, in psihologi.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2658; Prenosov: 673
Celotno besedilo (188,69 KB) |
47. Sistemsko zdravljenje napredovalega diferenciranega raka ščitniceCvetka Grašič-Kuhar, 2014, pregledni znanstveni članek Povzetek: Diferencirani rak ščitnice predstavlja preko 90 odstotkov raka ščitnice. Nastane iz folikularnih celic ščitnice in spada med visoko ozdravljive rake. Primarno zdravljenje je kirurško, visoko rizični za ponovitev prejmejo še adjuvantno radiojodno terapijo in tiroksin v supresijskem odmerku. Pri 7-23% bolnikov pride do pojava zasevkov v oddaljenih organih (pljuča, skelet). Temelj zdravljenja metastatskega diferenciranega raka ščitnice je radiojodna terapija. Pri pojavu rezistence na radiojodno terapijo je ob napredovanju bolezni sedaj na voljo zdravljenje s tarčnim zdravilom sorafenibom.
Ključne besede: rak ščitnice, napredovali rak, zdravljenje, preživetje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2933; Prenosov: 759
Celotno besedilo (508,96 KB) |
48. Priporočila za zdravljenje bolnic s hormonsko odvisnim in HER 2-pozitivnim rakom dojkSimona Borštnar, Cvetka Grašič-Kuhar, Erika Matos, Erik Škof, Nina Čas-Sikošek, Damijana Bosilj, Jožica Červek, Tanja Čufer, 2010, strokovni članek Povzetek: žene hormonske receptorje (HR) in hkrati čezmerno izražen protein in/ali pomnožen gen HER2. Čeprav pozitivni HR napovedujejo dober odgovor na hormonsko zdravljenje, pa izsledki predkliničnih in tudi kliničnih raziskav kažejo, da hkratna čezmerna izraženost HER2 in HR ustvari odpornost proti hormonskemu zdravljenju. Dve randomizirani klinični raziskavi sta dokazali, da dodatek zdravila anti-HER2 k hormonskemu zdravljenju pri teh bolnicah značilno izboljša uspešnost zdravljenja v primerjavi s hormonsko terapijo. Izsledki kliničnih raziskav posredno kažejo, da je pri kombinaciji zdravila anti-HER2 in kemoterapije več odgovorov in daljši čas do napredovanja bolezni kot pri kombinaciji zdravila antiHER2 in hormonskega zdravljenja, razlik v celotnem preživetju pa ni opaziti. Neposredna primerjava med obema vrstama zdravljenja še ni bila narejena, zato ni mogoče z gotovostjo povedati, katera kombinacija je ustreznejša. Odločitev je odvisna od hitrosti napredovanja bolezni, lokalizacije zasevkov, zmogljivosti bolnice, spremljajočih bolezni in bolničinih želja. Potrebne so translacijske raziskave, ki bodo podrobneje opredelile molekularno biologijo HER2-pozitivnega raka dojk in odgovorile na vprašanje, katero zdravljenje je za posamezno bolnico optimalno.
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 2934; Prenosov: 788
Celotno besedilo (162,27 KB) |
49. |
50. Vnetni rak dojke - priporočila za diagnostično obdelavo in zdravljenjeCvetka Grašič-Kuhar, Kristijana Hertl, Barbara Gazić, Elga Majdič, Janez Žgajnar, 2011, strokovni članek Povzetek: Vnetni rak dojke predstavlja 1 do 5 % raka dojke. Zaradi agresivne narave bolezni sta bistvenega pomena zgodnja diagnoza in začetek zdravljenja. Diagnoza se postavi na podlagi značilnega kliničnega videza (rdečina, edem in/ ali »pomarančna« koža dojke) in histopatološke potrditve diagnoze raka dojke. Zdravljenje je multimodalno. Začetno zdravljenje pri lokalizirani bolezni je sistemska neoadjuvantna kemoterapija z antraciklini in taksani, ki traja 4 do 6 mesecev, sledita modificirana radikalna mastektomija ter dopolnilno obsevanje mamarnega predela in ipsilateralne supraklavikularne lože. Glede na prediktivne dejavnike je indicirano še morebitno zdravljenje z dopolnilnim hormonskim ali biološkim zdravljenjem s trastuzumabom, ki se v kombinaciji s taksani lahko uporablja tudi že v neoadjuvantnem zdravljenju. Kljub multimodalnemu zdravljenju je izid vnetnega raka dojke še vedno slab (srednje preživetje manj kot 4 leta), zato priporočamo zdravljenje v specializiranem onkološkem centru, ki ima izkušnje s tem in kjer je možnost vključevanja v prospektivne mednarodne klinične raziskave.
Ključne besede: rak (medicina), dojke, diagnostika, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3782; Prenosov: 857
Celotno besedilo (380,72 KB) |
