Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Breda Škrbinc) .

1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Spregledana korist neoadjuvantne kemoterapije v zdravljenju mišično invazivnega raka sečnega mehurja
Andrej Žist, Tomaž Milanez, Breda Škrbinc, Vesna Zadnik, Boštjan Šeruga, 2012

Povzetek: Rak sečnega mehurja predstavlja tretji najpogostejši malignom genitourinarnega trakta, incidenca in umrljivost za rakom sečnega mehurja pa sta v Sloveniji v porastu. V radikalnem zdravljenju mišično invazivnega raka sečnega mehurja je ključnega pomena lokoregionalno zdravljenje, bolniki pa so lahko deležni tudi dodatnih koristi od sistemskega zdravljenja s kemoterapijo. Klinične raziskave faze III so pokazale pomembno podaljšanje skupnega preživetja bolnikov, ki so bili zdravljeni s kombinirano neoadjuvantno kemoterapijo na osnovi cisplatina. Kljub njeni jasno dokazani učinkovitosti se neoadjuvantna kemoterapija v vsakodnevni klinični praksi širom po svetu ni uveljavila v zadostni meri. Vsak bolnik z mišično invazivnim rakom sečnega mehurja, ki je zdravljen z namenom ozdravitve in je kandidat za sistemsko zdravljenje, bi moral biti seznanjen z možnostjo zdravljenja z neoadjuvantno kemoterapijo.
Ključne besede: neoadjuvantna kemoterapija, rak sečnega mehurja, cistektomija
DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 2070; Prenosov: 491
.pdf Celotno besedilo (281,24 KB)

2.
Driska in zaprtje
Breda Škrbinc, 2009

Povzetek: Driska (diareja) in zaprtje (obstipacija) sta relativno pogosta bolezenska znaka bolnikov z rakom. Pojavljata se kot znaka osnovne rakave bolezni ali kot posledici specifičnega onkološkega zdravljenja, to je operativnega zdravljenja, zdravljenja z obsevanjem ali pa sistemskega zdravljenja z zdravili. Driska pomeni bolezensko stanje, ko je iztrebljanj več in so obilnejša, blato pa mehko ali tekoče. Drisko v okviru sistemskega zdravljenja z zdravili povzročajo nekateri citostatiki, tarčna zdravila, hormonska zdravila in tudi nekatera zdravila, ki jih uporabljamo v podpornem zdravljenju. Ta zdravila povzročijo drisko na podlagi različnih mehanizmov, eden pomembnejših je sprememba črevesne flore. V obravnavi bolnika z drisko kot posledico zdravljenja s sistemskimi zdravili za zdravljenje raka, je potrebno najprej opredeliti stopnjo driske. V primeru blage do srednje hude driske je primerno zdravljenje na domu z ustreznim dietnim režimom in sintetičnim opioidom brez analgetičnega učinka loperamidom. Če se driska na ta način v 1 – 2 dneh umiri, 12 ur po zadnjem tekočem odvajanju zdravljenje zaključimo, oz. če driska ostaja nespremenjena zdravljenje z dieto in loperamidom intenziviramo, praviloma dodamo tudi antibiotik iz skupine kinolonov. V kolikor tudi to zdravljenje driske ne umiri, so potrebne dodatne laboratorijske in mikrobiološke preiskave, praviloma pa tudi intenzivnejše zdravljenje. Bolnik z izhodiščno hudo drisko, ali zmerno drisko z vročino, krčevitimi bolečinami v abdomnu in bruhanjem ter bolnik, ki se mu stanje sprva zmerne driske ob dietnem režimu in loperamidu poslabšuje, sodi v bolnišnico, kjer je potrebno parenteralno zdravljenje z intenzivnim nadzorom. Tudi zaprtje, to je stanje, ko pri bolniku ugotovimo redko iztrebljanje majhnih količin trdega blata, ki ga spremlja mučno napenjanje, je lahko posledica neposrednega ali posrednega učinka osnovne rakave bolezni ali pa specifičnega onkološkega zdravljenja, to je operativnega zdravljenja, zdravljenja z obsevanjem ali sistemskega zdravljenja z zdravili, najpogosteje podpornega zdravljenja z opioidnimi analgetiki. Vzrok zaprtja je pogosto kombiniran, zato je tudi zdravljenje zaprtja kompleksno. Glede na bolnikovo specifično situacijo se odločimo za bolniku prilagojeno kombinacijo nefarmakoloških in po potrebi tudi farmakoloških ukrepov, ki jih je praviloma potrebno izvajati redno in dosledno, da bolniku zagotovimo čim boljšo kvaliteto življenja, ki mu jo sicer zaprtje s posledičnim splošnim neugodjem, bolečinami v abdomnu in oslabljenim apetitom pomembno okrni.
DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1587; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (64,37 KB)

3.
Anemija pri bolnikih z rakom
Breda Škrbinc, Tanja Južnič Šetina, 2010

Povzetek: Anemija ali slabokrvnost je bolezensko stanje, pri katerem je zmanjšana celotna masa eritrocitov v krvnem obtoku, zaradi česar se zmanjša tudi sposobnost krvi za prenos kisika. Glavni vzroki anemije so zmanjšana tvorba eritrocitov, povečana razgradnja eritrocitov in krvavitev. Anemija, ki se pojavlja pri 30 do 90 % bolnikov z rakom je navadno posledica kombinacije več vzrokov, najpogosteje vpliva citokinov, ki se sproščajo ob maligni bolezni in mielosupresivnega učinka specifičnega onkološkega zdravljenja. Anemijo tudi pri bolnikih z rakom opredelimo po standardnih diagnostičnih postopkih, zdravljenje pa je odvisno od bolnikovih simptomov, stopnje anemije, hitrosti njenega nastanka, spremljajočih bolezni in ciljev zdravljenja bolnika z rakom. Najpogosteje uporabljamo transfuzijo koncentriranih eritrocitov in rekombinantne eritropoetine (EPA).
DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1981; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (152,06 KB)

4.
5.
Germinalni tumorji. Sodobno zdravljenje bolnikov z rakom mod
Breda Škrbinc, 2009

Povzetek: Germinalni tumorji (tumorji mod) spadajo med redke vrste raka, med mlajšimi moškimi, starimi od 20 do 40 let, pa je to najpogostejša vrsta raka. Če diagnostiko in zdravljenje bolnikov z germinalnim tumorjem vodijo strokovnjaki z izkušnjami na tem področju, je bolezen dobro ozdravljiva tudi v napredovali, metastatski fazi. Zdravljenje lokalno omejene bolezni (klinični stadij I) je konzervativno. Po orhidektomiji, ki je nujen diagnostično-terapevtski poseg, bolnike večinoma sledimo s pogostimi rednimi kontrolnimi pregledi, s katerimi aktivno iščemo morebitno metastatsko bolezen, pooperativno dopolnilno zdravljenje s kemoterapijo (KT) ali obsevanjem (RT) ali retroperitonealno limfadenektomijo (RPLND) pa uvedemo le redkim bolnikom. Bolnike, pri katerih ob kontrolnih pregledih ugotovimo metastatsko bolezen (kamor v klinični praksi štejemo tudi lokoregionalno razširjeno bolezen z zasevki v retroperitonealnih bezgavkah), zdravimo po standardnih načelih zdravljenja bolnikov z metastatskim germinalnim tumorjem. Zdravljenje bolnikov z metastatsko boleznijo načrtujemo s pomočjo napovednih dejavnikov poteka bolezni – histološkega tipa primarnega tumorja (seminomi/ neseminomski germinalni tumorji (NSGCT)), kliničnega stadija bolezni ter serumskih vrednosti tumorskih označevalcev bolezni α-fetoproteina (AFP), β-horiogonadotropina (ß-HCG) in encima laktatdehidrogenaze (LDH). Zdravljenje bolnikov z metastatskim germinalnim tumorjem praviloma začnemo s kombinirano KT, s katero pri bolnikih z manjšim obsegom metastatske bolezni lahko dosežemo ozdravitev, pri bolnikih z obsežnejšim metastatskim NSGCT pa zdravljenje navadno nadaljujemo operativno z odstranitvijo vseh zaostalih zasevkov.
DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1893; Prenosov: 411
.pdf Celotno besedilo (172,78 KB)

6.
Razvoj novih sistemskih zdravljenj pri bolnikih z razsejanim rakom prostate
Boštjan Šeruga, Tomaž Milanez, Simona Borštnar, Nataša Snoj Šarvari, Breda Škrbinc, 2011

Povzetek: Hormonsko zdravljenje s kastracijo je v začetku navadno učinkovito pri večini bolnikov z razsejanim rakom prostate, vendar bolezen čez čas neizbežno napreduje. Docetaksel v kombinaciji s prednizonom predstavlja standardno zdravljenje v prvi liniji zdravljenja bolnikov z razsejanim, proti kastraciji odpornim rakom prostate (rKORP). Do danes je bilo v kliničnih raziskavah preizkušenih več učinkovin v kombinaciji z docetakselom, vendar se nobena kombinacija ni izkazala za učinkovitejšo od docetaksela samega. Za bolnike z rKORP, pri katerih bolezen napreduje po zdravljenju z docetakselom, predstavljata kabazitaksel in abirateron acetat novi možnosti sistemskega zdravljenja.
Ključne besede: prostata, rak (medicina), zdravljenje
DiRROS - Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 1893; Prenosov: 476
.pdf Celotno besedilo (157,10 KB)

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh