Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Boris Kern) .

1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
17. Mednarodni slavistični kongres v Parizu
Boris Kern, Mladen Uhlik, Dejan Gabrovšek, 2025, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: slavistika, posvetovanja
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2026; Ogledov: 478; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (213,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Kombinatorika izhodiščnega obrazila -ati v slovenščini
Boris Kern, Irena Stramljič Breznik, 2025, pregledni znanstveni članek

Povzetek: Večstopenjska tvorba zlasti v slovanskih jezikih omogoča morfotaktične analize, ki se osredotočajo na raziskovanje družljivosti besedotvornih obrazil, pri čemer stopenjske tvor jenke razmejujemo glede na besednovrstno pripadnost izhodišč besedotvornih sestavov. Na podlagi obsežne raziskave za slovenščino, ki je z vključitvijo najsodobnejših raziskovalnih metod s področja jezikovnih tehnologij omogočila analizo tako besedja iz aktualnih slovarjev slovenskega jezika kot korpusnih virov, se je pokazalo, da priponsko obrazilo -ati nastopa na začetku priponskih nizov tako pri izsamostalniških, izpridevniških in izprislovnih stopenj skih tvorjenkah. Cilj prispevka je primerjati te priponske kombinatorike, in sicer z vidika (a) dolžine priponskih nizov, (b) njihove razvejanosti, (c) zastopanosti posameznih obrazil kot tudi z vidika (č) pomenotvorja.
Ključne besede: stopenjsko besedotvorje, stopenjske tvorjenke, besedotvorje, morfotaktika, priponska obrazila
Objavljeno v DiRROS: 01.02.2026; Ogledov: 299; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

4.
Učenje slovenskega jezika in ohranjanje slovenske kulture v Bosni in Hercegovini
Boris Kern, Marijanca Ajša Vižintin, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Stiki med Republiko Slovenijo ter Bosno in Hercegovino so tesni, kar med drugim lahko pripišemo bogati zgodovini preseljevanja ljudi med državama. Avtorja se v prispevku osredotočata na sodelovalni vidik med različnimi ustanovami in organizacijami, ki so vpete v procese poučevanja slovenščine in/ali ohranjanja slovenske kulture v Bosni in Hercegovini. Posebna pozornost je namenjena vključevanju poučevanja slovenščine na univerzitetni ravni izobraževanja, saj je slednje po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije za skoraj dvajset let zastalo.
Ključne besede: dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, lektorati slovenščine v tujini, slovenščina, slovenska društva, Bosna in Hercegovina
Objavljeno v DiRROS: 31.01.2026; Ogledov: 232; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (342,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh