1. Osnovna statistika najhujših prometnih nesreč z napovedjo za leto 2017Bogomil Brvar, 2016, elaborat, predštudija, študija Povzetek: Idealnega stanja na področju varnosti cestnega prometa ni in ne bo. Številni dejavniki vplivajo na variiranje števila prometnih nesreč. Statistike o njih so dokaj verodostojne in so pomembne za načrtovanje novih in spremembo obstoječih dejavnikov, ki vplivajo na varnost cestnega prometa. Vprašanje, ali je napovedovanje prometnih nesreč potrebno in ali komu sploh koristi, je na mestu. Učimo se predvsem na izkušnjah, napovedi pa so tvegane. A morda pa napoved le spodbudi kak odgovoren subjekt, da intenzivira svoje delo, da zaradi napovedane številke kaj stori bolje, kot bi sicer.
Napovedovanje prometnih nesreč ni omiljena strokovna tema. Večina napovedi je kvalitativnih, izhajajo iz želja oziroma temeljijo na naprej postavljenih ciljih predvsem institucij, ki so odgovorne za varnost v cestnem prometu. Kvantitativne napovedi prometnih nesreč pa temeljijo na matematično-statističnih modelih, ki iz zaloge znanega gibanja obravnavanega pojava v preteklosti izračunajo – izpeljejo zakonitosti, ki z določljivo verjetnostjo veljajo tudi v prihodnosti, in tako lahko izračunajo - napovedo gibanje tega pojava v prihodnosti.
Namen izračunanih statističnih napovedi je predvsem v tem, da se dodatno spodbudi udeležence v cestnem prometu in vse pristojne institucije, ki delujejo na področju varnosti cestnega prometa, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da bo dejansko število teh nesreč nižje od statistično napovedanih.
Ključne besede: varnost cestnega prometa, prometne nesreče, statistična napoved
Objavljeno v DiRROS: 24.01.2017; Ogledov: 6822; Prenosov: 817
 Celotno besedilo (889,66 KB) |
2. Varnost cestnega prometaLjubo Bavcon, Bogomil Brvar, Mitja Muršič, Nina Peršak, Dragan Petrovec, Tatjana Polak, 2011, znanstvena monografija Ključne besede: cestni promet, varnost, kaznovalno pravo, kazni, prometne nesreče, prekrški
Objavljeno v DiRROS: 27.11.2015; Ogledov: 6115; Prenosov: 984
Celotno besedilo (7,20 MB) |
3. Statistična analiza podatkov o žrtvah kaznivih dejanj do 17. Leta starosti, ki jih je policija evidentirala v Sloveniji v obdobju 2012-2014Bogomil Brvar, 2015, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Viktimologi, kriminologi, pedagogi, socialni delavci, novinarji in policisti, samostojno v okviru svojih institucij in resorjev, ali v sodelovanju s starši oziroma skrbniki posvečajo v zadnjih letih posebno pozornost otrokom žrtvam kaznivih dejanj. To potrjujejo obsežna strokovna literatura, razni posveti, medijska odmevnost, neformalna srečanja staršev s pedagogi, vzgojitelji, policisti. Otroci so ena od populacij, katerih »viktimizacije so manj vidne ali prezrte« oziroma »skrite«. Med drugim so žrtve viktimizacij doma, storilci kaznivih dejanj, ki jih prizadenejo so prav osebe, ki bi jih morale varovati pred vsakim kaznivim dejanjem. Ta kratek prispevek k empirični viktimologiji vsebuje analizo anonimiziranih, v policiji evidentiranih podatkov o žrtvah kaznivih dejanj do vključno 17. leta starosti v Sloveniji v obdobju 2012-2014
Objavljeno v DiRROS: 15.09.2015; Ogledov: 7234; Prenosov: 724
Celotno besedilo (493,56 KB) |
4. Statistična analiza prometnih nesreč in nekaterih drugih sekundarnih podatkov s področja prometne varnosti v Sloveniji : v obdobju 2001-2013Bogomil Brvar, 2014, elaborat, predštudija, študija Povzetek: Število prometnih nesreč smrtnim izidom se je leta 2013 v primerjavi z letom 2001 več kot prepolovilo, indeks znaša 47,7, v absolutnih številka to pomeni 243 prometnih nesreč leta 2001 in 116 leta 2013. Še bolj se je zmanjšalo število smrtno ponesrečenih oseb. Indeks 2013/2001 znaša 44,6, v absolutnih številkah to pomeni 125 umrlih leta 2013 v primerjavi z 278 umrlimi v letu 2001.
Ključne besede: prometna varnost, prometne nesreče, statistika, analize
Objavljeno v DiRROS: 11.03.2015; Ogledov: 7745; Prenosov: 843
Celotno besedilo (1,54 MB) |
5. Merjenje kriminaliteteBogomil Brvar, 2013, elaborat, predštudija, študija Povzetek: Pojem kriminal je po vrsti pojavnih oblik, ki jih obsega, relativen, je vezan na prostor in čas. Čeprav gre za najstarejši pojem, s katerim so ljudje skozi zgodovino poimenovali prepovedana ali nezaželena dejanja posameznikov ali skupin, gre za dejanja, ki jih v največji meri označuje lastnost storilec-žrtev. Prepovedanost je bila izražena na različne načine, zapisana v zakoniku skupaj s kaznijo, ki je doletela storilca in neredko tudi ţrtev, ali pa (vse)splošno moralno obsodbo (Cassel & Bernstein, 2001). Izrazita relativnost pojma kriminal izhaja iz dejstva, da so kazenske zakonike pogosto pisali tudi tisti, ki bi jih v drugem, récimo temu v pravičnem svetu, uvrstili med storilce.
Ključne besede: kriminaliteta, Slovenija, statistika
Objavljeno v DiRROS: 11.03.2015; Ogledov: 7883; Prenosov: 982
Celotno besedilo (1,51 MB) |
