1. |
2. Bioindikacija onesnaženosti okolja s fluoridi z uporabo čeljusti srnjadi (Capreolus capreolus L.): stanje in perspektiveIda Jelenko Turinek, Andreja Bienelli-Kalpič, Boštjan Pokorny, 2010 Povzetek: Zaradi naraščajočih koncentracij fluoridov v okolju in njihove strupenosti so raziskovalci v zadnjih desetletjih razvili različne metode za ocenjevanje vpliva teh onesnažil na žive organizme. Za ugotavljanje izpostavljenosti in vplivov fluoridov na sesalce (predvsem parkljarje) se uporabljajo metode akumulacijske bioindikacije (tj. določevanje vsebnosti fluoridov v kostnih tkivih, npr. čeljustih) in/ali metode odzivne bioindikacije (npr. makroskopskodoločevanje stopnje zobne fluoroze kot specifične morfološke spremembe, ki kaže na vpliv izpostavljenosti fluoridom na tvorbo in razvoj sklenine v času zobne formacije). Primernost čeljusti prostoživečih prežvekovalcev (zlasti srnjadi) kot bioindikatorjev onesnaženosti potrjuje v preteklosti ugotovljeni obstoj močnih pozitivnih soodvisnosti med koncentracijami fluoridov v okolju in: (i) vsebnostjo fluoridov v čeljustih srnjadi/jelenjadi; (ii) stopnjo zobne fluoroze obeh omenjenih vrst. Uporaba čeljusti v bioindikacijske namene je primerna tudi z logističnega in stroškovnega vidika, saj se čeljusti parkljarjev v marsikateri državi sistematično zbirajo z namenom kognitivnega in kontroliranega upravljanja s populacijami. Zaradi tega so dostopne v velikem številu, praviloma z vsemi potrebnimi atributnimi in geografskimi podatki o posameznem uplenjenem osebku. Slednje omogoča izvedbo veliko-površinskih (a prostorsko zelo natančnih), cenovno ugodnih in zanesljivih biomonitoringov onesnaženosti okolja s fluoridi, ki smo jih leta 2008 uvedli tudi v Sloveniji.
Ključne besede: bioindikacija, srnjad, fluoridi, zobna fluoroza, spodnje čeljusti, kočniki
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2903; Prenosov: 1015
 Celotno besedilo (910,08 KB) |
3. Vplivi okoljskih dejavnikov na pojavljanje in prostorsko razporeditev zobne fluoroze pri srnjadi (Capreolus capreolus L.) v vzhodni SlovenijiIda Jelenko Turinek, Klemen Jerina, Boštjan Pokorny, 2010 Povzetek: Povečane koncentracije fluoridov v okolju negativno vplivajo na številne živalske vrste; ena najbolj vidnih posledic je nepravilni razvoj trdih zobnih tkiv oz. zobna fluoroza. Z ocenjevanjem stopnje zobne fluoroze pri vsej odrasli srnjadi, odvzeti iz vzhodne Slovenije v 10 lovsko-upravljavskih območjih leta 2007 (n = 7.158), izvedbo statističnih analiz v rastrskem GIS okolju z razmeroma veliko prostorsko ločljivostjo (1 km2) ter s kartografskim prikazom smo želeli: (i) ugotoviti razlike v pojavnosti in stopnji zobne fluoroze pri srnjadi različnih območij vzhodne Slovenije; (ii) določiti vpliv glavnih virov emisij na stopnjo in pojavnost zobne fluoroze; (iii) določiti najpomembnejše okoljske dejavnike, ki vplivajo na pojavnost zobne fluoroze. Ugotovili smo, da vzhodna Slovenija na splošno s fluoridi ni onesnažena, saj se zmerna in močna fluoroza pojavljata pri manj kot 1 % vzorcev; 84 % vzorcev ni kazalo fluoroze. Le v okolici največjega vira fluoridov v Sloveniji (tovarna aluminija) je večje območje velike obremenjenosti okolja s flouridi. Z multivariatnimi statistikami smo ugotovili, da na pojavnost in stopnjo fluoroze vplivajo: (i) oddaljenost od največjega vira emisij (94,6 % pojasnjene variance); (ii) starost srnjadi (5 % pojasnjene variance); (iii) oddaljenost od najbližjega gozdnega roba (0,7 % pojasnjene variance).
Ključne besede: fluoridi, zobna fluoroza, srnjad, bioindikatorji, okoljski dejavniki, GIS
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2796; Prenosov: 1042
Celotno besedilo (1,80 MB) |
4. Fitoremediacija s kovinami onesnaženih tal z uporabo sadik drevesSamar Al Sayegh-Petkovšek, Gregor Božič, Hojka Kraigher, Tom Levanič, Boštjan Pokorny, 2010 Povzetek: Na pehotnem strelišču vojaškega poligona Poček smo opravili poskus fitoremediacije na dveh raziskovalnih ploskvah. Prva ploskev leži na območju pehotnega strelišča in je onesnažena s Pb ter Cu, druga raziskovalna ploskev pa v njegovi okolici, kjer so tla manj obremenjena s kovinami. Zasadili smo juz izbranimi drevesnimi vrstami (Alnus glutinosa L., Acer pseudoplatanus L., Betula pendula Roth., Pinus sylvestris L., Salix caprea L.) po standardiziranem sistemu, izmerili rastne parametre ter določili vsebnosti kovin v koreninah, deblih in poganjkih sadik. Ugotovili smo, da kljub temu da izbrane drevesne vrste kopičijo v koreninah le Cd (BCF = 1,2), druge kovine pas prejemajo v manjših vsebnostih in vrstno specifično, lahko uporabimo večino preučevanih drevesnih vrst predvsem za fitostabilizacijo onesnaženih tal. Ugodno razmerje med bioakumulacijo in translokacijo kovin smo ugotovili za vse drevesne vrste z izjemo ive, kjer je prenos Cd v liste precejšen (TF = 6,9). Upoštevaje rastne parametre in privzem kovin v sadike je najprimernejša vrsta za remediacijo obravnavanega območja rdeči bor, najmanj pa iva.
Ključne besede: fitoremediacija, sadike dreves, rastni parametri, privzem kovin, pehotno strelišče
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 3016; Prenosov: 1049
Celotno besedilo (3,36 MB) |
5. Pregled metod štetja kupčkov iztrebkov za ocenjevanje številčnosti rastlinojedih parkljarjevIrena Kavčič, Boštjan Pokorny, Klemen Jerina, 2010 Povzetek: Poznavanje številčnosti in lokalnih gostot populacij rastlinojedih parkljarjevje pomembno pri reševanju številnih upravljavskih in temeljno-bioloških vprašanj. Po svetu se za ocenjevanje številčnosti parkljarjev pogosto uporabljajo metode štetja kupčkov iztrebkov, ki pa so pri nas ostale več ali manj prezrte. Z namenom spodbujanja njihove rabe smo pripravili celosten pregled metod s priporočili za Slovenijo. Uveljavljena stadva načina izvedbe, t.j. s predhodnim čiščenjem in brez čiščenja kupčkov iztrebkov; pri slednjem moramo oceniti tudi čas razgradnje iztrebkov, ki se lahko med mikrohabitati in letnimi časi močno spreminja, zato tega načina ne priporočamo. Vzorčenje lahko poteka na vzorčnih ploskvah različnih oblik in velikosti ali z metodo linijskega transekta; izbira konkretne metode je odvisna od pričakovane gostote parkljarjev in preglednosti terena, ki pogojujemožnost zaznavanja iztrebkov. Zaradi heterogenosti habitatov je raziskovalno območje priporočljivo predhodno stratificirati po habitatni primernosti glede na pričakovane gostote parkljarjev. Stopnje iztrebljanja (t.j. število izločenih kupčkov iztrebkov / dan) se znotraj vrst spreminjajo glede na letni čas, spol in starost živali, vendar zaradi primerljivosti rezultatov svetujemo uporabo konstantnih stopenj (za jelenjad 25 in za srnjad 20 kupčkov iztrebkov) ter večkratno ponovitev vzorčenja v različnih letnih časih, s čimer pokrijemo sezonske razlike v rabi prostora. Na natančnost rezultatov vplivata predvsem priprava in izvedba vzorčenja, zato je treba tej fazi dela posvetiti veliko pozornost.
Ključne besede: prostoživeči prežvekovalci, metoda štetja kupčkov iztrebkov, stopnja iztrebljanja, razgradnja iztrebkov
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2970; Prenosov: 933
Celotno besedilo (159,42 KB) |
6. Ocena tveganja zaradi prehoda svinca (Pb) iz tal prek prehranjevalne verige v male sesalce (na primeru pehotnih strelišč)Samar Al Sayegh-Petkovšek, Davorin Tome, Boštjan Pokorny, 2010 Povzetek: Na območju izbranih pehotnih strelišč Slovenske vojske (Apače, Bač, Bloška polica, Crngrob, Mačkovec, Poček) smo ugotavljali vsebnosti Pb v mišicah in jetrih malih sesalcev (travniška voluharica (Microtus agrestis), rumenogrla miš (Apodemus flavicollis), gozdna rovka (Sorex araneus), poljska rovka (Crocidura leucodon)) ter njihovih prehranskih virih z namenom potrditi uporabnost malih sesalcev kot bioindikatorjev za ugotavljaje stopnje onesnaženosti pehotnih strelišč s Pb in oceniti tveganje, ki ga za male sesalce povzroča prehranjevanje s prehranskimi viri z območja pehotnih strelišč. V jetrih malih sesalcev smo izmerili povečane vsebnosti Pb. Slednje nakazuje, da so vir Pb v njihovih tkivih lahko pehotna strelišča, vnos tega elementa pa poteka najverjetneje prek prehranskih virov, saj so bile ugotovljene povečane vsebnosti Pb v rastlinskih vzorcih in deževnikih, vzorčenih na pehotnih streliščih. Na podlagi predstavljenih rezultatov zaključujemo, da pehotna strelišča lahko pomenijo ekološko tveganje za receptorske organizme (travniška voluharica), kljub temu da se obremenjenost sPb razmeroma hitro zmanjšuje z oddaljenostjo od zaščitnih nasipov, ki vsebujejo največje vsebnosti Pb.
Ključne besede: pehotna strelišča, svinec, mali sesalci, travniška voluharica, rumenogrla miš, poljska rovka, gozdna rovka, deževniki, ocena tveganja
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2965; Prenosov: 997
Celotno besedilo (458,31 KB) |
7. Vrednotenje prisotnosti damjaka (Dama dama) na ugrezninskem območju velenjskega premogovnikaBoštjan Pokorny, 1999 Povzetek: Na območju predvidenega Krajinskega parka Škale živi relativno stabilna populacija damjakov (Dama dama), zato smo skušali ovrednotiti vpliv neavtohtone vrste na cilje varstva območja. Ugotavljali smo vpliv damjakov na fitocenozo (priljubljenost rastlinskih taksonov v prehrani vrste), na zoocenozo (terenska opazovanja medvrstnih odnosov, vpliv damjakov na vitalnost srnjadi, ocena tveganja za višje člene prehranjevalne verige zaradi akumulacije težkih kovin) in vzgojno-rekreacijski pomen vrste (anketiranje obiskovalcev TRC). Zaradi nevtralnega do zmerno pospeševalnega (+0,417) vpliva vrste na sistem varstvenih ciljev (le-tega smo skušali kvantificirati z oceno vpliva na posamezen cilj in določitvijo relativnega pomena ciljev) je prisotnost damjakov v območju sprejemljiva, vendar je ohranitev zgradbe krajine (habitatske heterogenosti) celotnega ugrezninskega obmo~ja velenjskegapremogovnika osnovni pogoj za obstoj populacije damjakov in za ohranitev visoke stopnje biotske raznovrstnosti v [ale{ki dolini.
Ključne besede: damjak, Dama dama, ekologija divjadi, krajinski park Škale, Velenje, premogovnik, ugrezninsko območje, varstvo narave
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2964; Prenosov: 911
Celotno besedilo (1,27 MB) |
8. Prvi seznam makromicet s širšega območja Šaleške dolineSamar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, Andrej Piltaver, 2003 Povzetek: V letu 2001 in 2002 smo popisovali makromicete v Šaleški dolini in njeni okolici. Evidentirali smo 316 vrst makromicet, med njimi 14 vrst s slovenskegaseznama zavarovanih gliv: knežja mušnica ali karželj (Amanita caesarea), velikoluska mušnica (Amanita strobiliformis), votlobetni gobanček (Boletinus cavipes), kraljevi goban (Boletus regius), luskasti različek navadne lisičke (Cantharellus cibarius var. amethysteus), žolta lisička (Craterellus lutescens), švicarski polžar (Chroogomphus helveticus), čokata žilolistka (Gomphus clavatus), rožnati slinar (Gomphidius roseus), modreči bledotrosnik (Gyroporus cyanescens), bleščava luskarica (Phaeolepiota aurea), hrastov glivec (Sparassis brevipes), črni kuštravec (Strobilomyces strobilaceus) in orjaška kolobarnica ali čebular (Tricholoma colossus). Poleg zavarovanih smo evidentirali številne redke vrste. Pojavljanje zavarovanih in redkih vrst nakazuje njihovo veliko pestrost, zato predlagamo nadaljnjo sistematično inventarizacijo makromicet Šaleške doline. Pojavljanje gliv smo ocenili z bioindikativnega vidika in ga hkrati primerjali s seznami ogroženih gliv Evrope.
Ključne besede: makromicete, inventarizacija, biotska pestrost, Šaleška dolina
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 2887; Prenosov: 970
Celotno besedilo (2,17 MB) |
9. Vsebnosti Cd, Pb, Hg in As v trosnjakih gliv iz gozdnate krajine Šaleške dolineSamar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, Cvetka Ribarič-Lasnik, Jaroslav Vrtačnik, 2002 Ključne besede: onesnaženost okolja, kadmij, svinec, živo srebro, arzen, glive, bioindikacija, Šaleška dolina
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 3100; Prenosov: 987
Celotno besedilo (1,90 MB) |
10. |
