11. Tipi ektomikorize pri sadikah bukve (Fagus sylvatica L.) v rizotronihInes Štraus, Marko Bajc, Tine Grebenc, Boštjan Mali, Hojka Kraigher, 2011 Povzetek: Naravni procesi ali dejavnost človeka vplivajo na razmere v okolju, kar se zrcali v sestavi ektomikoriznih združb. V raziskavi smo želeli ugotavljati morebitne vplive več temperaturnih režimov zraka in tal (substrata) na pojavljanje in vrstno pestrost tipov ektomikorize na koreninskih vršičkih sadik bukve in v substratu. V ta namen smo analizirali pojavljanje tipov ektomikorize na sadikah bukve v rizotronih, izpostavljenih štirim temperaturnim razmeram v okolju: 1.) zrak 15-25 °C; 2.) zrak 15-25 °C v kombinaciji s hlajenim koreninskim sistemom za 5 °C; 3.) povišana temperatura zraka od 30-50 °C in 4.) zunanja (ambientalna) temperatura zraka v Ljubljani. Tipe ektomikorize smo identificirali s kombiniranim pristopom po anatomsko morfoloških znakih in z analizo molekularnih markerjev (ITS1-5.8S rDNK-ITS2 ribosomalna regija v rDNK). Na 51 koreninskih vršičkih 40 sadik smo identificirali 6 tipov ektomikorize. Pestrost ektomikoriznih tipov je bila največja pri razmerah blizu optimalnih za rast bukve. Po vrstni sestavi združbe ektomikoriznih gliv sta si najbolj podobna poskusa s temperaturo zraka15-25 °C z ali brez hlajenja koreninskega sistema. Najpogostejša ektomikorizna vrsta je bila Hebeloma sacchariolens, ki je bila tudi najpogosteje opažena vrsta na drobnih koreninah odmrlih sadik. Izbrane vrste ektomikoriznih gliv smo z metodo DGGE dokazali tudi v vseh analiziranih vzorcih substrata.
Ključne besede: sadike bukve, ektomikoriza, temperatura zraka, temperatura substrata, molekularni markerji, filogenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 3002; Prenosov: 1034
 Celotno besedilo (1,11 MB) |
12. |
13. Problematika naravnega pomlajevanja avtohtonih drevesnih vrst v poplavnih gozdovih ob reki MuriBoštjan Mali, Danilo Belak, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, 2018 Povzetek: Obnova nižinskih poplavnih gozdov ob Muri je pomembna tako iz vidika trajnosti in gospodarjenja z gozdovi kot tudi vidika varstva narave. Problematiko naravnega pomlajevanja smo obravnavali v dveh večjih strnjenih predelih ob reki Muri, v Murski šumi in Gornji Bistrici, s skupno površino okrog 600 hektarjev. Analizirali smo pomlajevanje drevesnih vrst v različnih habitatnih tipih gozdov, ki so uvrščeni v območje Natura 2000. V habitatnem tipu 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja smo ločeno obravnavali dva podtipa (belovrbovje in črnojelševje), ki se ločita po rastiščno-ekoloških in sestojnih značilnostih. Znotraj habitatnega tipa 91F0 Poplavni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi vzdolž velikih rek pa smo izločili bolj vlažne, pogosteje poplavljene sestoje od manj vlažnih, ki ponekod že kažejo težnjo k habitatnemu tipu 91L0 Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi. Za analizo pojavljanja drevesnih vrst v zeliščni in grmovni plasti smo uporabili metodo fitocenoloških popisov in metodo popisovanja mladja. Metodi sta dali razmeroma primerljive rezultate. Z metodo fitocenoloških popisov smo po posameznih habitatnih tipih v povprečju zajeli več drevesnih vrst kot z metodo popisovanja mladja. V vseh tipih oz. podtipih smo v zeliščni in grmovni plasti ugotovili razmeroma majhen delež nosilnih in ciljnih drevesnih vrst. Težave naravne obnove gozdov so v veliki meri posledica neustreznega gospodarjenja v preteklosti, spremembe rastiščnih in hidroloških razmer, povečane gostote divjadi in objedanja pomladka drevesnih vrst, razraščanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst in zdravstvenih težav ključnih drevesnih vrst. Ugotavljamo, da razvoj vseh obravnavanih tipov gozdov praviloma ne gre v smeri naravne drevesne sestave in v smeri ugodnega stanja ohranjenosti habitatnih tipov (Natura 2000). Ciljno in čim bolj naravno drevesno sestavo v gozdovih ob Muri bomo dosegli le z aktivnim pristopom, ki bo poleg naravne obnove v veliki meri vključeval tudi umetno obnovo z rastiščem ustreznimi drevesnimi vrstami.
Ključne besede: poplavni gozd, nižinski gozd, naravna obnova, pomlajevanje, stanje ohranjenosti, gozdni habitatni tip, Natura 2000
DiRROS - Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 2995; Prenosov: 590
Celotno besedilo (354,73 KB) |
14. Monitoring zaloge ogljika v gozdovih in na drugih rabah zemljišč : predavanje na delavnici "Vzpostavitev enotnega sistema zbiranja podatkov za spremljanje emisij zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva", v okviru projekta LIFE-IP CARE4CLIMATE, Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 20. 6. 2019Mitja Skudnik, Boštjan Mali, 2019 Ključne besede: gozdarstvo, velikoprostorski monitoring, nacionalna gozdna inventura, sistematično vzorčenje, stalne vzorčne ploskve
DiRROS - Objavljeno: 22.07.2019; Ogledov: 2074; Prenosov: 685
Celotno besedilo (6,57 MB) |
15. |
16. Vrzeli v podatkovnih zbirkah, potrebnih za poročanje ter obračunavanje emisij in ponorov v sektorju LULUCF v okviru EU in UNFCCC : predavanje na delavnici "Vzpostavitev enotnega sistema zbiranja podatkov za spremljanje emisij zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva", v okviru projekta LIFE-IP CARE4CLIMATE, Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 20. 6. 2019Boštjan Mali, 2019 Ključne besede: gozdarstvo, podatkovne zbirke, ponor
DiRROS - Objavljeno: 21.08.2019; Ogledov: 1983; Prenosov: 533
Celotno besedilo (539,86 KB) |
17. |
18. The effect of harvesting on national forest carbon sinks up to 2050 simulated by the CBM-CFS3 model : a case study from SloveniaJernej Jevšenak, Matija Klopčič, Boštjan Mali, 2020 Ključne besede: carbon, forest reference levels, forest management, harvesting scenarios, yield curves, UNFCCC, prirastne krivulje, UNFCCC
DiRROS - Objavljeno: 19.10.2020; Ogledov: 680; Prenosov: 443
 Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
19. |
20. Značilnosti bukovega semenskega sestoja na Blegošu s poudarkom na kakovosti debelBoštjan Mali, Andrej Verlič, Gabrielle I. Deckmyn, Aleš Kadunc, Hojka Kraigher, 2008 Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, zgradba sestoja, kakovost debel, semenski sestoji, Blegoš, rdeče srce, zavitost rasti, krošenjski indeks
DiRROS - Objavljeno: 17.11.2020; Ogledov: 708; Prenosov: 251
Celotno besedilo (1,00 MB) |
