1. Quality control of thermally modified timber using dynamic vapor sorption (DVS) analysisMiha Humar, Rožle Repič, Davor Kržišnik, Boštjan Lesar, Romana Cerc Korošec, Christian Brischke, Lukas Emmerich, Gregor Rep, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: The importance of thermal modification is increasing worldwide. Increased use of thermally modified timber (TMT) has resulted in a need for reliable quality control, comprising control of variation of the production within defined limits, allowing third-party control in the case of certification and the regulation of customer complaints and claims. Techniques are thus needed to characterise the modification of quality in terms of improved target properties of TMT during industrial production, and of TMT products that have been in service for an arbitrary time. In this study, we aimed to utilise dynamic vapor sorption (DVS) for this purpose. Norway spruce (Picea abies) and European beech (Fagus sylvatica) samples were thermally modified at different temperatures according to different heat treatment techniques: (1) the Silvapro process based on an initial vacuum; (2) an air heat treatment, whereby samples were wrapped in aluminium foil; (3) thermal modification of wood samples in the ambient atmosphere in a laboratory oven. Wood samples from closed processes were analysed for validation. TMT was characterised with respect to mass loss, colour and density. Mass loss of wood due to modification (MLTM) was correlated with factors derived from DVS analysis. The present DVS measurements suggest that the equilibrium wood moisture content (EMC95% RH), the time to reach 10% wood moisture content (t10% MC), and the elongation factor, c, derived from a logarithmic function, can serve as alternative parameters to characterise the quality of several thermal modification processes. Further studies are recommended using other wood species, different modification processes and further parameters gained from DVS measurements to understand the robustness and the predictive power of the applied technique
Ključne besede: thermal modification, quality control, dynamic vapour sorption, wood, moisture content
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2023; Ogledov: 137; Prenosov: 77
 Celotno besedilo (1,91 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. Ocena stanja lesenega kipa japonski festival Tanake EisakujaMiha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Les na prostem je izpostavljen delovanju raznolikih dejavnikov razkroja, še posebno glivam. Nekatere lesne vrste so bolj odporne na glivni razkroj kot druge. V Kostanjevici na Krki že 60 let deluje forma viva, kjer so razstavljeni kipi, izdelani pretežno iz hrastovega lesa. Tanaka Eisaku, japonski kipar, je izdelal najstarejši kip z naslovom Japonski festival na prvi kostanjeviški Formi vivi leta 1961. Po 60 letih zunanje izpostavitve smo kip vizualno pregledali in ocenili njegovo stanje z uporabo rezistografa in vlagomera. Iz kipa smo izolirali nekaj vzorcev, jih preiskali s FTIR in XRF spektroskopijo, vzorcem določili gostoto s piknometrom GeoPyc in jih analizirali z lasersko in digitalno mikroskopijo. Na kipu je opaziti znake glivnega razkroja, izletne odprtine insektov in poškodbe zaradi delovanja ptic. Ocena razkrojenosti z rezistografom je pokazala, da je les razkrojen predvsem na čelih in v sredici. Poleg tega je na nekaj mestih močno razkrojena tudi beljava. Les je bil v zadnjih letih obdelan s površinskim premazom, po drugi strani v lesu ni bilo mogoče zaznati ostankov biocidov. V primeru, da želimo kip ohraniti zanamcem, ga je treba ustrezno konzervirati.
Ključne besede: les, hrast, glive, razkroj lesa, Forma viva, leseni kipi, Tanaka Eisaku
Objavljeno v DiRROS: 01.06.2022; Ogledov: 7838; Prenosov: 6288
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vpliv podnebnih sprememb na dinamiko glivnega razkroja lesa v SlovenijiMiha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Intenziteta glivnega razkroja je v največji meri odvisna od vrste lesa, temperature in padavinskih dogodkov. Če želimo oceniti življenjsko dobo in intervale vzdrževanja lesenih objektov, moramo oceniti, kako se bo v določenem okolju les obnašal. V ta namen so nam na voljo raznoliki modeli. V praksi se največ uporablja pristop, ki ga je razvil Theodore Scheffer. Scheffer je predlagal klimatski indeks (Schefferjev klimatski indeks - SCI), ki temelji na številu padavinskih dni in povprečni mesečni temperaturi. Na podlagi teh klimatskih podatkov smo izračunali Schefferjev klimatski indeks za izbrane lokacije v Sloveniji. Rezultati analize klimatskih razmer kažejo, da je Schefferjev klimatski indeks v večini analiziranih krajev v Sloveniji višji, kot je bil pred desetletji. Intenziteta razkroja se je povečala v vseh analiziranih krajih z izjemo Portoroža. Največje zvišanje Schefferjevega klimatskega indeksa smo zaznali v Ratečah.
Ključne besede: les, Schefferjev klimatski indeks, razkroj, podnebne spremembe, temperatura, padavinski dogodki
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2021; Ogledov: 3134; Prenosov: 1909
Celotno besedilo (1004,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Spremljanje vlažnosti lesene strehe golobarske žičnice - preliminarni rezultatiMiha Humar, Boštjan Lesar, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Lesene strehe so v Sloveniji tradicionalne. V časih Valvazorja so bile značilne za pomembnejše stavbe, danes pa se uporabljajo predvsem za kritje planšarskih stanov in objektov v hribovitih predelih severozahodne Slovenije. Ker je lesena kritina draga, želimo življenjsko dobo kritine podaljšati z izbiro materiala in izvedbo detajlov. Streho Golobarske žičnice smo pokrili s strešniki, izdelanimi iz lesa smreke (Picea abies) in macesna (Larix decidua). Del smrekovih strešnikov je bil termično modificiran in/ali obdelan z vodno emulzijo voskov. S spodnje strani smo v nekaj strešnikov zarezali utore, s tem povečali površino lesa in pospešili sušenje po padavinskih dogodkih. Na strešnike smo namestili opremo za spremljanje vlažnosti lesa. Na podlagi polletnega spremljanja vlažnosti lesa lahko sklepamo, da utori močno skrajšajo čas, ko je vlažnost strešnikov primerna za razkroj. Še bolje se obnese, če strešnike z utori premažemo z vodno suspenzijo voska. Do podobnih zaključkov lahko pridemo tudi pri termično modificiranem lesu.
Ključne besede: les, termična modifikacija, monitoring, vlažnost lesa, klima materiala
Objavljeno v DiRROS: 20.08.2020; Ogledov: 5288; Prenosov: 1570
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Tehnična in estetska življenjska doba lesaMiha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, 2020, pregledni znanstveni članek Povzetek: Les na prostem je izpostavljen delovanju biotskih in abiotskih dejavnikov razkroja. V naravi so ti procesi zaželeni, kadar pa les uporabljamo v komercialne namene, želimo razkroj čim bolj upočasniti. V primeru razvrednotenja lesa pa moramo lesene elemente zamenjati. Lesene izdelke praviloma menjamo zaradi estetskih razlogov ali nedoseganja tehničnih zahtev. V tem prispevku opisujemo najpomembnejše mehanizme in razloge za razgradnjo lesa na prostem, naravno odpornost lesa in sodobne rešitve za zaščito. Na koncu so predstavljeni ključni rezultati o obnašanju lesa na terasi lesenega modelnega objekta na Oddelku za lesarstvo. Terasa ponazarja podobno izpostavitev kot mostovi, pohodne površine oziroma streha, zato je primerna kot odličen prikaz obnašanja lesa na prostem.
Ključne besede: les, odpornost lesa, življenjska doba lesa, razkroj, barvne spremembe, lesne glive
Objavljeno v DiRROS: 01.04.2020; Ogledov: 3798; Prenosov: 3035
Celotno besedilo (1,07 MB) |
8. Mikroklimatske razmere v ladijskem kontejnerjuMiha Humar, Davor Kržišnik, Boštjan Lesar, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: V ladijskem kontejnerju smo spremljali mikroklimatske razmere (relativna vlažnost zraka in temperatura). Kontejner je bil napolnjen s tehnično sušenim smrekovim lesom (Picea abies). Zabojnik je bil na desettedenski poti med Slovenijo in Japonsko. Vzporedno s tem smo v laboratorijskih razmerah določili odpornost lesa smreke proti glivam modrivkam in glivam plesnim. Z analizo dinamične sorpcije vodne pare (DVS) smo določili sorpcijske lastnosti lesa. Na lesnih površinah, ki so bile izpostavljene klimi z relativno zračno vlažnostjo nad 93 %, so se razvila glivna obarvanja. Rezultati laboratorijskih testov so v skladju z meritvami v ladijskem kontejnerju. Relativna zračna vlažnost v kontejnerju je bila nižja od 93 %, zato na transportiranem lesu nismo opazili znakov plesnenja.
Ključne besede: smrekov les, relativna zračna vlažnost, temperatura, glive modrivke, glive plesni
Objavljeno v DiRROS: 08.08.2019; Ogledov: 2500; Prenosov: 732
Celotno besedilo (252,15 KB) |
9. |
10. Lastnosti lesa lubadarkMiha Humar, Davor Kržišnik, Boštjan Lesar, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: V zadnjih letih se je v Sloveniji zelo povečala gradacija gozdov zaradi delovanja smrekovega lubadarja. Les lubadark na trgu dosega nižjo ceno, kot n-razvrednoten les. Uporaba lesa lubadark je v veliki meri odvisna od njegovih lastnosti. Zato smo pomodrelem lesu in kontrolnemu nepomodrelem lesu določili klasične sorpcijske lastnosti, dinamično sorpcijo vodne pare, kapilarni vlek, lastnosti namakanja in odpornost proti glivam razkrojevalkam ter upogibno trdnost in tlačno trdnost. Na podlagi vseh naštetih parametrov smo ugotovili, da pomodrel les hitreje vpija vodo, a ima še vedno enake mehanske lastnosti kot nepomodrel les.
Ključne besede: podlubniki, glive modrivke, odpornost lesa, smreka, glive razkrojevalke, les
Objavljeno v DiRROS: 20.06.2018; Ogledov: 3729; Prenosov: 703
Celotno besedilo (281,40 KB) |
