1. Potentiation of electrochemotherapy effectiveness by immunostimulation with IL-12 gene electrotransfer in mice is dependent on tumor immune statusKatja Uršič Valentinuzzi, Špela Kos, Urška Kamenšek, Maja Čemažar, Simona Miceska, Boštjan Markelc, Simon Buček, Barbara Starešinič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Richard Heller, Gregor Serša, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Electrochemotherapy (ECT) exhibits high therapeutic effectiveness in the clinic, achieving up to 80% local tumor control but without a systemic (abscopal) effect. Therefore, we designed a combination therapy consisting of ECT via intratumoral application of bleomycin, oxaliplatin or cisplatin with peritumoral gene electrotransfer of a plasmid encoding interleukin-12 (p. t. IL-12 GET). Our hypothesis was that p. t. IL-12 GET potentiates the effect of ECT on local and systemic levels and that the potentiation varies depending on tumor immune status. Therefore, the combination therapy was tested in three immunologically different murine tumor models. In poorly immunogenic B16F10 melanoma, IL-12 potentiated the antitumor effect of ECT with biologically equivalent low doses of cisplatin, oxaliplatin or bleomycin. The most pronounced potentiation was observed after ECT using cisplatin, resulting in a complete response rate of 38% and an abscopal effect. Compared to B16F10 melanoma, better responsiveness to ECT was observed in more immunogenic 4%T1 mammary carcinoma and CT26 colorectal carcinoma. In both models, p. t. IL-12 GET did not significantly improve the therapeutic outcome of ECT using any of the chemotherapeutic drugs. Collectively, the effectiveness of the combination therapy depends on tumor immune status. ECT was more effective in more immunogenic tumors, but GET exhibited greater contribution in less immunogenic tumors. Thus, the selection of the therapy, namely, either ECT alone or combination therapy with p. t. IL-12, should be predominantly based on tumor immune status.
Ključne besede: electrochemotherapy, gene electrotransfer, interleukin-12
Objavljeno v DiRROS: 21.09.2022; Ogledov: 557; Prenosov: 193
 Celotno besedilo (7,82 MB) |
2. Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v SlovenijiMaja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Modic, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, strokovni članek Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 1163; Prenosov: 233
Celotno besedilo (420,40 KB) |
