1. Biorafinerijski potencial manjvrednega lesa rdečega bora (Pinus sylvestris L.) in robinije (Robinia pseudoacacia L.) za pridobivanje naravnih bioaktivnih učinkovin za zaščito lesaViljem Vek, Ida Poljanšek, Urša Osolnik, Peter Hrovatič, Angela Balzano, Miha Humar, Primož Oven, 2025, pregledni znanstveni članek Povzetek: S prispevkom želimo predstaviti glavne rezultate in povzetek znanstvenih dognanj, do katerih smo prišli z dvema nacionalnima podoktorskima projektoma ob podpori takratnega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije (MIZŠ) ter Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Analizirali smo biorafinerijski potencial manjvrednega lesa rdečega bora (Pinus sylvestris L.) in robinije (Robinia pseudoacacia L.) za ekstrakcijo naravnih bioaktivnih spojin. Les grč in jedrovine smo uporabili kot biomaso za ekstrakcijo polifenolnih ekstraktivov, ki smo jih nato uporabili v naravno osnovanih pripravkih za zaščito lesa. Rezultati so pokazali, da hidrofilni ekstraktivi grč bora in jedrovine robinije zavirajo glivni razkroj lesa in imajo velik potencial kot biocidne komponente in antioksidanti v naravno osnovanih zaščitnih pripravkih. Nadaljnje raziskave antioksidativnih in protiglivnih lastnosti ekstraktivov lesa in skorje so v teku.
Ključne besede: robinija, rdeči bor, grče, les, manjvredna drevesna biomasa, ekstrakcija, polifenoli, naravni fungicidi in antioksidanti, biorafinerija, krožno biogospodarstvo
Objavljeno v DiRROS: 04.07.2025; Ogledov: 728; Prenosov: 281
 Celotno besedilo (8,29 MB) |
2. A single-tree approach to determine climate-growth patterns of European beech and their seasonality in the species southern distribution areaRoberto Serrano-Notivoli, Jernej Jevšenak, Katarina Čufar, Nina Škrk Dolar, Angela Balzano, Jožica Gričar, Maks Merela, Klemen Novak, Peter Prislan, Martin De Luis, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Dry and warm climate conditions in southern Europe represent clear limits for European beech (Fagus sylvatica) growth near the species southern distribution limit, but it is unclear how aridification and changes in seasonal precipitation regimes will affect these forests at the individual level. We explored climate-growth relationships and the seasonality of peak climate signals in European beech using daily climate data and a large collection of tree-ring width series from southern and southeastern Europe through Generalised Linear Mixed Models (GLMMs). In most cases we found a positive and significant influence of precipitation on tree growth, and a significant negative effect of maximum temperature. Predictions from the GLMMs revealed a positive impact of precipitation during an 88 day window from spring to early summer (mid-April to mid-July), for an average tree across our network. This critical growing time window ranged from 75 days in warmer and drier conditions, and extended up to 100 days in areas with mild temperatures and moderate summer precipitation. Maximum temperatures negatively affected trees for an average of 27 day window in summer (June-July). This period was reduced to <10 days in locations with wetter and colder summers, rising up to 45 days in sites with drier and warmer summers. The positive effect of precipitation on growth was stronger and commenced earlier in larger trees. Similarly, the negative effects of maximum temperatures were more pronounced for larger trees. The use of daily climate data and a tree-centred approach allowed for capturing critical temporal dynamics in climate-growth relationships that are often overlooked by conventional methods. These insights significantly enhance our understanding of climatic factors influencing individual beech growth at the edge of its distribution range and their seasonal variations.
Ključne besede: European beech, daily climatic variables, precipitation, maximum temperature, tree-ring width, range limit
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2025; Ogledov: 552; Prenosov: 263
Celotno besedilo (9,90 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Lastnosti lesa iz rudnika SitarjevecMiha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, Andreja Pondelak, Andrijana Sever Škapin, Angela Balzano, José Gonçalves, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Rudarska tradicija v Litiji, segajoča v staro železno dobo, je vključevala intenzivno uporabo lesa v rudnikih, še posebej za podporo in zaščito rovov. Rudnik Sitarjevec je bil znova odprt za turizem leta 2017, in v letu 2021 so odprli glavni rov. Les ostaja ključen material v rudnikih, čeprav so ga v preteklosti nadomeščali z drugimi materiali. Uporabljeni les je izpostavljen razkroju zaradi visoke vlažnosti in gliv, kot je bela hišna goba. Ta gliva lahko povzroči razgradnjo lesa in je pogosta v vlažnih okoljih rudnikov. Obstoj gliv je pomemben, saj lahko vplivajo na obiskovalce rudnika. Visoka relativna zračna vlažnost (96,6 %) in stalna temperatura (10,1 °C) v rudniku ustvarjata razmere, ki so ugodne za rast gliv, vendar pa relativno nizka temperatura ni omejujoč dejavnik za razgradnjo lesa. Koncentracija glivnih spor v rudniku je visoka in je razložena z razširjenostjo gliv v samem rudniku. Poleg tega smo opazili, da je v lesu veliko anorganskih onesnaževal ter veliko kristalov.
Ključne besede: razkroj, bela hišna goba, težke kovine, kristali, spore
Objavljeno v DiRROS: 22.07.2024; Ogledov: 906; Prenosov: 394
Celotno besedilo (4,45 MB) |
5. Lastnosti lesa iz rudnika SitarjevecMiha Humar, Boštjan Lesar, Davor Kržišnik, Andreja Pondelak, Andrijana Sever Škapin, Angela Balzano, José Gonçalves, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Rudarska tradicija v Litiji, segajoča v staro železno dobo, je vključevala intenzivno uporabo lesa v rudnikih, še posebej za podporo in zaščito rovov. Rudnik Sitarjevec je bil znova odprt za turizem leta 2017, in v letu 2021 so odprli glavni rov. Les ostaja ključen material v rudnikih, čeprav so ga v preteklosti nadomeščali z drugimi materiali. Uporabljeni les je izpostavljen razkroju zaradi visoke vlažnosti in gliv, kot je bela hišna goba. Ta gliva lahko povzroči razgradnjo lesa in je pogosta v vlažnih okoljih rudnikov. Obstoj gliv je pomemben, saj lahko vplivajo na obiskovalce rudnika. Visoka relativna zračna vlažnost (96,6 %) in stalna temperatura (10,1 °C) v rudniku ustvarjata razmere, ki so ugodne za rast gliv, vendar pa relativno nizka temperatura ni omejujoč dejavnik za razgradnjo lesa. Koncentracija glivnih spor v rudniku je visoka in je razložena z razširjenostjo gliv v samem rudniku. Poleg tega smo opazili, da je v lesu veliko anorganskih onesnaževal ter veliko kristalov.
Ključne besede: razkroj, bela hišna goba, težke kovine, kristali, spore
Objavljeno v DiRROS: 21.06.2024; Ogledov: 1674; Prenosov: 515
Celotno besedilo (4,45 MB) |
