1. Gozdni rastiščni tipi Slovenije : primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnostiAndrej Rozman, Aleš Poljanec, Valerija Babij, Matija Klopčič, Igor Dakskobler, Lado Kutnar, Andrej Bončina, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek predstavlja celovit pregled gozdnih rastiščnih tipov (GRT) Slovenije, ki vključuje njihovo ekološko, vegetacijsko, rastiščno, sestojno in upravljavsko analizo. Na podlagi obsežnih prostorskih, fitocenoloških in gozdnogospodarskih podatkov je prikazana razširjenost 78 GRT v Sloveniji ter njihova pojavnost po fitogeografskih območjih, nadmorskih višinah in ekoloških gradientih. Prikazana je vrstna pestrost, rastiščne značilnosti, klimatske razmere, produktivnost rastišč in ogroženost zaradi vremenskih in biotskih motenj. Na osnovi analiz so izpostavljene tudi upravljavske smernice in tveganja za posamezne GRT. Prispevek služi kot metodološki okvir za nadaljnje podrobne predstavitve posameznih GRT, ki bodo objavljene v naslednjih številkah Gozdarskega vestnika. Ključne besede: gozdni rastiščni tipi, ekološke značilnosti, vegetacija, vrstna pestrost, sonaravno gospodarjenje z gozdovi Objavljeno v DiRROS: 03.06.2025; Ogledov: 135; Prenosov: 32
Celotno besedilo (755,29 KB) |
2. Prilagajanje gospodarjenja z gozdovi podnebnim spremembam: zasnova in predlog strategijAndrej Bončina, 2024, pregledni znanstveni članek Povzetek: Podnebne spremembe se kažejo v postopnem spreminjanju povprečnih vrednosti podnebnih spremenljivk in večji pogostnosti ekstremnih vremenskih dogodkov. Podnebne spremembe vplivajo na razvoj gozdov. Ocena ranljivosti gozdov je izhodišče za gospodarjenje z gozdovi, prilagojeno podnebnim spremembam. S prilagojenim gospodarjenjem izboljšamo odpornost in prožnost gozdov ter pospešimo tranzicijo gozdov. Prilagojeno gospodarjenje je opredeljeno s strategijami, smernicami in ukrepi. V prispevku predstavljamo i) zasnovo prilagojenega gospodarjenja z gozdovi, ii) predlog strategij za prilagajanje gozdov podnebnim spremembam v Sloveniji in iii) postopek vključevanja prilagoditvenega gospodarjenja v celovito zasnovo gospodarjenja z gozdovi. Ključne besede: ocena ranljivosti, odpornost gozdov, prožnost gozdov, prilagajanje gospodarjenja, strategije, ukrepi, načrtovalni postopek Objavljeno v DiRROS: 05.08.2024; Ogledov: 565; Prenosov: 199
Celotno besedilo (516,89 KB) |
3. Izdelava sestojne karta na podlagi lidarskih podatkovAndrej Bončina, Vasilije Trifković, Christian Rosset, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Sestojna karta je pomemben vir podatkov o gozdnih sestojih. Postopki izdelave sestojne karte so različni. V prispevku prikazujemo i) postopek izdelave avtomatizirane sestojne karte (TBk), ki so ga razvili na Bern University of Applied Sciences (BFH), ii) izdelani sestojni karti TBk za gozdni območji Draga in Pokljuka, iii) klasifikacijo sestojev v sestojne tipe na teh območjih ter iv) rezultate primerjave avtomatske sestojne karte s sestojno karto, ki jo izdeluje Zavod za gozdove Slovenije. Pri izdelavi TBk je dominanta višina drevja temeljni kriteriji razmejevanja sestojev, dominantna višina in stopnje zastiranje po sestojnih plasteh pa so temeljni kriteriji za klasifikacijo sestojev v sestojne tipe. Na TBk karti v Dragi in na Pokljuki je povprečna velikost sestoja 1,76 ha in 1,64 ha , kar je precej manj od povprečne velikosti sestoja na karti ZGS (5,90 ha in 2,85 ha). V velikostni strukturi sestojev na TBk v skupnem številu sestojev prevladujejo sestoji s površino, manjšo od 0,5 ha. Deleži sestojnih tipov na TBk in karti ZGS se ujemajo, razmejitev sestojev pa se razlikuje zaradi različnih kriterijev in podrobnejše obravnave sestojev pri TBk. Aktualnost karte TBk je pogojena s starostjo lidarskih posnetkov. Prednosti TBk so hitra izdelava, objektivnost razmejevanja, možnost spremljanja sprememb gozdnih sestojev v času, večplastne informacije o sestojih, poglavitna omejitev pa je omejen nabor sestojnih znakov, kot so poškodovanost, negovanost, kakovost, ki jih sicer pridobimo pri opisovanju gozdov, TBk tudi ne obsega podrobnega načrta. Ključne besede: sestojna karta, lidarski podatki, klasifikacija sestojev, TBk Objavljeno v DiRROS: 21.05.2024; Ogledov: 786; Prenosov: 289
Celotno besedilo (614,02 KB) |
4. |
5. Mnenje Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire o sečnji na RožnikuKlemen Jerina, Andrej Bončina, Jurij Diaci, Janez Pirnat, Robert Brus, Dušan Roženbergar, Tine Hauptman, Janez Krč, 2023, polemika, diskusijski prispevek, komentar Ključne besede: sečnja, urbani gozdovi, mestni gozdovi, Ljubljana, Tivoli, Rožnik Objavljeno v DiRROS: 19.04.2023; Ogledov: 1239; Prenosov: 302
Celotno besedilo (91,64 KB) |
6. |
7. Tree and stand growth differ among soil classes in semi-natural forests in central EuropeAndrej Bončina, Matija Klopčič, Vasilije Trifković, Andrej Ficko, Primož Simončič, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: We determined the size of differences in stand and tree growth in semi-natural forests with respect to 16 reference soil groups. The forest area of Slovenia (11.8 thousand km2) was used as the study area, and reference soil units were derived from the national soil map at a 1:25,000 scale consisting of 10,781 polygons with an average size of 117.95 ha. Stand growth was defined as periodic stand basal area increment, while the growth of Norway spruce, silver fir, Scots pine, European beech and sessile oak trees was estimated by the periodic diameter increment of 238,349 dominant trees on 67,061 permanent sampling plots. A linear fixed-effects model and linear mixed-effect models were used for studying stand and tree growth in different site, stand and tree conditions. The soil unit was the dummy variable with Dystric Cambisols set as the reference category. Soil contributed 4.3 % to the explained variability of basal area increment and 4–27 % to the explained variability of the diameter increment of the five tree species. Soil was a stronger driver of stand and tree growth than climate or topography. Stand and tree species production rate on soil units was in the interval of −28 % to +5 % and −47 % to +14 % of that on the reference soil unit, respectively. Stand growth was the highest on Eutric Gleysols and the lowest on Histosols, and tree species generally exhibited the highest and the lowest growth rates on different soil units. We suggest that soil should be considered in growth models and studied interrelatedly with climatic, site and stand variables. Ključne besede: reference soil groups, FAO soil unit, natural forest, stand growth, tree growth Objavljeno v DiRROS: 29.12.2022; Ogledov: 1159; Prenosov: 664
Celotno besedilo (2,23 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
8. MORSE – simulator razvoja gozdnih sestojevAndrej Bončina, Hana Štraus, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je predstavljen sestojni simulator MORSE (MOdel Razvoja SEstojev), ki omogoča simuliranje razvoja enomernih mešanih sestojev na ravni posameznih sestojev in večji prostorski ravni. Zgrajen je iz treh modulov, ki obravnavajo rast, mortaliteto in ukrepanje (redčenje in obnova). Regresijski model razvoja dominantnega premera sestojev je temeljni algoritem, izdelan na podlagi empiričnih podatkov. Za zagon simulatorja so potrebni vhodni podatki o sestojnih in rastiščnih znakih, ki so preprosto določljivi. MORSE simulira razvoj sestojev za obdobje dvesto let glede na upravljavske odločitve o redčenju (jakost, pogostnost, zvrst, pospeševanje drevesnih vrst) in obnovi (ciljne velikosti, pomladitvena doba, čas in jakost pomladitvenih sečenj, pomladitveni cilj). Mogoča sta dva načina določanja režima redčenj: i) eksplicitna določitev terminov in jakosti redčenj in ii) posredna glede na primerjavo dejanske in optimalne temeljnice sestoja. Razvoj sestojnih znakov za opredeljeno obdobje je prikazan grafično in v preglednicah. Za isto obdobje so navedeni parametri poseka in mortalitete drevja. MORSE je sedaj v fazi preverjanja na sestojni ravni, potem sledi razvoj simulatorja na večji prostorski ravni. V prispevku so prikazane variante razvoja testnega sestoja glede na različno ukrepanje. Ključne besede: modeliranje, rast, mortaliteta, redčenje, obnova, dominantni premer, gozdnogospodarsko načrtovanje Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 1254; Prenosov: 408
Celotno besedilo (727,31 KB) |
9. Razvoj metodologije za ovrednotenje in kartiranje ekosistemskih storitev gozdov v Sloveniji : elaborat CRP V1-1429Marko Kovač, Špela Planinšek, Andreja Ferreira, Liza Stančič, Anže Japelj, Andrej Bončina, Tina Simončič, Donald G. Hodges, 2017, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: ekosistemske storitve, kartiranje, biofizikalno ovrednotenje, ekonomsko ovrednotenje, gozovi, funkcije gozda Objavljeno v DiRROS: 15.11.2022; Ogledov: 1129; Prenosov: 397
Celotno besedilo (6,38 MB) |
10. |