Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Prispevek predstavlja celovit pregled gozdnih rastiščnih tipov (GRT) Slovenije, ki vključuje njihovo ekološko, vegetacijsko, rastiščno, sestojno in upravljavsko analizo. Na podlagi obsežnih prostorskih, fitocenoloških in gozdnogospodarskih podatkov je prikazana razširjenost 78 GRT v Sloveniji ter njihova pojavnost po fitogeografskih območjih, nadmorskih višinah in ekoloških gradientih. Prikazana je vrstna pestrost, rastiščne značilnosti, klimatske razmere, produktivnost rastišč in ogroženost zaradi vremenskih in biotskih motenj. Na osnovi analiz so izpostavljene tudi upravljavske smernice in tveganja za posamezne GRT. Prispevek služi kot metodološki okvir za nadaljnje podrobne predstavitve posameznih GRT, ki bodo objavljene v naslednjih številkah Gozdarskega vestnika.
Ključne besede: gozdni rastiščni tipi, ekološke značilnosti, vegetacija, vrstna pestrost, sonaravno gospodarjenje z gozdovi
Objavljeno v DiRROS: 03.06.2025; Ogledov: 135; Prenosov: 32
Celotno besedilo (755,29 KB)

Povzetek: Sestojna karta je pomemben vir podatkov o gozdnih sestojih. Postopki izdelave sestojne karte so različni. V prispevku prikazujemo i) postopek izdelave avtomatizirane sestojne karte (TBk), ki so ga razvili na Bern University of Applied Sciences (BFH), ii) izdelani sestojni karti TBk za gozdni območji Draga in Pokljuka, iii) klasifikacijo sestojev v sestojne tipe na teh območjih ter iv) rezultate primerjave avtomatske sestojne karte s sestojno karto, ki jo izdeluje Zavod za gozdove Slovenije. Pri izdelavi TBk je dominanta višina drevja temeljni kriteriji razmejevanja sestojev, dominantna višina in stopnje zastiranje po sestojnih plasteh pa so temeljni kriteriji za klasifikacijo sestojev v sestojne tipe. Na TBk karti v Dragi in na Pokljuki je povprečna velikost sestoja 1,76 ha in 1,64 ha , kar je precej manj od povprečne velikosti sestoja na karti ZGS (5,90 ha in 2,85 ha). V velikostni strukturi sestojev na TBk v skupnem številu sestojev prevladujejo sestoji s površino, manjšo od 0,5 ha. Deleži sestojnih tipov na TBk in karti ZGS se ujemajo, razmejitev sestojev pa se razlikuje zaradi različnih kriterijev in podrobnejše obravnave sestojev pri TBk. Aktualnost karte TBk je pogojena s starostjo lidarskih posnetkov. Prednosti TBk so hitra izdelava, objektivnost razmejevanja, možnost spremljanja sprememb gozdnih sestojev v času, večplastne informacije o sestojih, poglavitna omejitev pa je omejen nabor sestojnih znakov, kot so poškodovanost, negovanost, kakovost, ki jih sicer pridobimo pri opisovanju gozdov, TBk tudi ne obsega podrobnega načrta.
Ključne besede: sestojna karta, lidarski podatki, klasifikacija sestojev, TBk
Objavljeno v DiRROS: 21.05.2024; Ogledov: 786; Prenosov: 289
Celotno besedilo (614,02 KB)

Ključne besede: sečnja, urbani gozdovi, mestni gozdovi, Ljubljana, Tivoli, Rožnik
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2023; Ogledov: 1239; Prenosov: 302
Celotno besedilo (91,64 KB)

Povzetek: We determined the size of differences in stand and tree growth in semi-natural forests with respect to 16 reference soil groups. The forest area of Slovenia (11.8 thousand km2) was used as the study area, and reference soil units were derived from the national soil map at a 1:25,000 scale consisting of 10,781 polygons with an average size of 117.95 ha. Stand growth was defined as periodic stand basal area increment, while the growth of Norway spruce, silver fir, Scots pine, European beech and sessile oak trees was estimated by the periodic diameter increment of 238,349 dominant trees on 67,061 permanent sampling plots. A linear fixed-effects model and linear mixed-effect models were used for studying stand and tree growth in different site, stand and tree conditions. The soil unit was the dummy variable with Dystric Cambisols set as the reference category. Soil contributed 4.3 % to the explained variability of basal area increment and 4–27 % to the explained variability of the diameter increment of the five tree species. Soil was a stronger driver of stand and tree growth than climate or topography. Stand and tree species production rate on soil units was in the interval of −28 % to +5 % and −47 % to +14 % of that on the reference soil unit, respectively. Stand growth was the highest on Eutric Gleysols and the lowest on Histosols, and tree species generally exhibited the highest and the lowest growth rates on different soil units. We suggest that soil should be considered in growth models and studied interrelatedly with climatic, site and stand variables.
Ključne besede: reference soil groups, FAO soil unit, natural forest, stand growth, tree growth
Objavljeno v DiRROS: 29.12.2022; Ogledov: 1159; Prenosov: 664
Celotno besedilo (2,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: ekosistemske storitve, kartiranje, biofizikalno ovrednotenje, ekonomsko ovrednotenje, gozovi, funkcije gozda
Objavljeno v DiRROS: 15.11.2022; Ogledov: 1129; Prenosov: 397
Celotno besedilo (6,38 MB)