1. |
2. |
3. Impact of comorbidity on the outcome in men with advanced prostate cancer treated with docetaxelAndrej Žist, Eitan Amir, Alberto Ocaña, Boštjan Šeruga, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: Men with metastatic castrate-resistant prostate cancer (mCRPC) may not receive docetaxel in everyday clinical practice due to comorbidities. Here we explore the impact of comorbidity on outcome in men with mCRPC treated with docetaxel in a population-based outcome study. Methods. Men with mCRPC treated with docetaxel at the Institute of Oncology Ljubljana between 2005 and 2012 were eligible. Comorbidity was assessed by the age-adjusted Charlson comorbidity index (aa-CCI) and adult comorbidity evaluation (ACE-27) index. Hospital admissions due to the toxicity and deaths during treatment with docetaxel were used as a measure of tolerability. Association between comorbidity and overall survival (OS) was tested using the Cox proportional hazards analysis. Results. Two hundred and eight men were treated with docetaxel. No, mild, moderate and severe comorbidity was present in 2%, 32%, 53% and 13% using aa-CCI and in 27%, 35%, 29% and 8% when assessed by ACE-27. A substantial dose reduction of docetaxel occurred more often in men with moderate or severe comorbidity as compared to those with no or mild comorbidity. At all comorbidity levels about one-third of men required hospitalization or died during treatment with docetaxel. In univariate analysis a higher level of comorbidity was not associated with worse OS (aa-CCI HR 0.99; [95% CI 0.87%1.13], p = 0.93; ACE-27: HR 0.96; [95% CI 0.79%1.17], p = 0.69).
Ključne besede: metastatic castration-resistant prostate cancer, prostate cancer, comorbidity, chemotherapy
Objavljeno v DiRROS: 22.04.2024; Ogledov: 1545; Prenosov: 462
 Celotno besedilo (428,78 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Temeljni pojmi in predlagano izrazoslovje v paliativni oskrbiMaja Ebert Moltara, Marjana Bernot, Jernej Benedik, Andrej Žist, Nena Golob, Stanislav Malačič, Maja Kolšek-Šušteršič, Maja Ivanetič Pantar, Blaž Koritnik, Anamarija Meglič, Nevenka Krčevski-Škvarč, 2020, strokovna monografija Povzetek: Paliativna oskrba je v slovenskem prostoru mlada stroka. Z njenim razvojem so se začeli uporabljati številni izrazi, ki so včasih nejasno in nenatančno opredeljeni. Posledica tega je, tako med strokovnjaki kot na splošno v družbi, njeno neustrezno razumevanje. občasno zato prihaja do nesporazumov in posledično tudi do strokovnih napak. Namen izvajanja paliativne oskrbe je zagotoviti čim boljšo kakovost življenja bolnikom z napredujočimi neozdravljivimi boleznimi ter nuditi podporo njihovim bližnjim, v času bolnikove bolezni in po smrti. V paliativni oskrbi zdravstveno osebje veliko bolj kot sicer posveča pozornost celostni obravnavi posameznega človeka, kot osebo z individualnimi telesnimi, psihološkimi, socialnimi in duhovnimi potrebami. To je dinamičen proces, saj se moramo ves čas prilagajati trenutnim potrebam bolnika in njegovih bližnjih ter z aktivnim načrtovanjem učinkovito preprečevati nove in nepotrebne zaplete. Zgodnja paliativna oskrba se v začetku obravnave bolnika z neozdravljivo boleznijo prepleta s specifičnim zdravljenjem. Kasneje, z napredovanjem bolezni, obravnava prehaja v obdobje pozne paliativne oskrbe in obdobje oskrbe umirajočega. Po sodobnih smernicah se paliativna oskrba izvaja celostno, neprekinjeno in integrirano v ostale zdravstvene stroke. Cilj paliativne oskrbe je sledenje vrednotam posameznika in ohranjanje dostojanstva življenja. V prispevku smo zbrali najpogosteje uporabljene izraze s področja paliativne oskrbe. Na podlagi mednarodnih priporočil, lokalnih značilnosti in nacionalnih izkušenj smo jih skušali čim bolj jasno opredeliti za naš prostor. Natančno opredeljeni pojmi paliativne oskrbe in njihova dosledna uporaba bodo vodili k boljšemu medsebojnemu razumevanju strokovnjakov in uporabnikov paliativne oskrbe ter k njenemu kakovostnejšemu izvajanju.
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravljenje, mesebojno sporazumevanje
Objavljeno v DiRROS: 04.01.2021; Ogledov: 4361; Prenosov: 1096
Celotno besedilo (770,58 KB) |
10. Analiza dela ob 10-letnici oddelka za akutno paliativno obravnavo na Onkološkem inštitutuJana Pahole Goličnik, Maja Ebert Moltara, Boštjan Zavratnik, Maria Gloria Mehle, Maja Ivanetič Pantar, Andrej Žist, Marjana Bernot, Nataša Zlodej, 2017, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: paliativna oskrba, bolniki, paliativno zdravljenje, zdravstvene institucije
Objavljeno v DiRROS: 15.06.2020; Ogledov: 3528; Prenosov: 980
Celotno besedilo (167,13 KB) |
