1. |
2. Izkušnje partnerjev s prisotnostjo pri porodu : kvalitativna deskriptivna raziskavaAnita Bezeljak, Ana Polona Mivšek, Petra Petročnik, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Očetje se pogosto vključujejo v porodni proces v vlogi spremljevalcev svojih partnerk ob porodu. Veliko očetov si želi biti prisotnih pri porodu svojega otroka, vendar si pogosto ne predstavljajo svoje vloge v porodni sobi. Namen raziskave je bil raziskati izkušnje partnerjev s prisotnostjo pri porodu. Metode: Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji. Vzorec zajema pet očetov, starih med 25 in 35 let, ki so imeli za seboj vsaj dve porodni izkušnji. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo delno strukturiranih intervjujev in analizirani s pomočjo metode analize vsebine. Rezultati: Za očete je bila prisotnost pri rojstvu njihovega otroka ena izmed najlepših izkušenj v njihovem življenju. Kljub temu da so jo opredelili kot stresno, je bila hkrati zanje pozitivna in polna intenzivnih občutij. Občutili so vznemirjenje, pričakovanje, strah, zaskrbljenost, srečo, veselje, olajšanje ter ponos. Nekateri očetje so bili s strani babice in ostalega zdravstvenega osebja v porodno dogajanje vključeni bolj aktivno, drugi manj. Diskusija in zaključek: Očetje si želijo biti s strani babice in ostalega zdravstvenega osebja obravnavani spoštljivo in kot enakovreden del para, ki se mu rojeva otrok. Priložnosti nadaljnjega raziskovanja se kažejo v proučevanju povezave med prisotnostjo pri porodu ter družinsko in partnersko dinamiko, pa tudi v izkušnjah babic s prisotnostjo očetov v porodnih sobah.
Ključne besede: partner, porod, prisotnost pri porodu, izkušnje, aktivna vloga, komunikacija
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 531; Prenosov: 312
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Perineal trauma during vaginal birth in Slovenia : analysis of national data for the period from 2013 to 2015Petra Petročnik, Ana Polona Mivšek, Teja Zakšek, Ivan Verdenik, Anita Jug Došler, 2018, izvirni znanstveni članek Ključne besede: perineum, trauma, tears, incidence, childbirth
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 524; Prenosov: 301
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Odgovornosti babice glede pregleda posteljice : raziskava o pristopih v slovenskih porodnišnicahPetra Ramovš, Anita Prelec, Ana Polona Mivšek, 2015, strokovni članek Povzetek: Uvod: Posteljica je začasen organ, a ključen za preživetje, rast in razvoj ploda. Porodi se med tretjo porodno dobo. Namen raziskave je bil pridobiti informacije o načinih vodenja tretje porodne dobe v slovenskih porodnišnicah ter o kompetencah babic pri rokovanju s posteljico. Metode: Raziskava je bila kvantitativno-deskriptivna, uporabljen instrument je bil strukturirani vprašalnik, tehnika zbiranja podatkov je bilo pisno anketiranje. Vzorec je bil namenski; vprašalnik je bil poslan v izpolnjevanje vodjem porodnih sob vseh štirinajstih porodnišnic v Sloveniji. Podatki so se zbirali od maja do junija 2012, obdelani so bili s programom SPSS 17. Rezultati: Odziv je bil 86%. Dve tretjini respondentov (67 %) navajata, da tretjo porodno dobo najpogosteje vodijo aktivno. Navadno posteljico porodi babica (83 %), vendar pri pregledu le-te ni samostojna, saj jo vedno preveri tudi zdravnik (83 %). Večina babic (86 %) ima strokovno samozavest (občutek znanja in volje), da bi pregled posteljice lahko opravile samostojno. Diskusija in zaključek: Za končen izid poroda je odgovoren zdravnik; zato v večini primerov babice niso popolnoma samostojne, čeprav spremljanje fiziološkega poroda spada pod kompetence babice in so le-te za to strokovno usposobljene.
Ključne besede: tretja porodna doba, posteljica, pregled, babice, kompetence
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 543; Prenosov: 383
Povezava na datoteko |
6. Pritisk na fundus med drugo porodno doboJerneja Štinek, Ana Polona Mivšek, Anita Prelec, 2013, pregledni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Pritisk na fundus v drugi porodni dobi se pogosto izvaja za pomoč ob iztisu otroka, čeprav so njegovi učinki slabo raziskani. Namen prispevka je predstaviti pozitivne in negativne vplive tega manevra na mater in otroka. Metode: Pregled in analiza znanstvenih raziskav je bila izvedena na podlagi literature, najdene v COBIB.SI in tujih bazah podatkov: Medline, CINAHL, ScienceDirect, PubMed, Cochrane Collaboration, Wiley Online Library in Springer Link, in sicer s ključnimi besedami: pritisk, fundus, druga porodna doba, zastoj ramen, poškodbe maternice oz. fundal pressure, second stage of labour, shoulder dystocia, uterine rupture. Iskanje je vrnilo 152 zadetkov; uporabljenih je bilo sedem raziskav. Kriteriji za izbor so bili: objava v časovnem obdobju od leta 1996 do 2011, dostopnost celotnih besedil v slovenščini ali angleščini, navajanje pozitivnih in negativnih posledic pritiska na fundus med drugo porodno dobo vaginalnega poroda oz. indikacije in kontraindikacije ter metode za izvedbo manevra. Raziskave so bile ovrednotene glede na metodološko kakovost in analizirane glede na vzorec, raziskovane parametre ter rezultate. Rezultati: Raziskav na danem področju ni veliko in večina le-teh vsebuje pomanjkljive podatke za kritično interpretacijo rezultatov. Vseeno izvedene raziskave kažejo, da manever ni učinkovit oz. lahko celo škodi - pri otroku lahko povzroči poškodbo brahialnega pleksusa, pri materi rupturo maternice, zlom reber, poveča možnost za hujše poškodbe presredka, obenem pa ne vpliva na dolžino druge porodne dobe. Diskusija in zaključek: V slovenskem prostoru bi bilo potrebno manever redno dokumentirati, raziskati pogostost uporabe in evalvirati njegove posledice. Dognanja bi bila podlaga za smernice, ali naj se pritisk na fundus sploh izvaja in v katerih primerih ter pristojnost babic.
Ključne besede: druga porodna doba, aktivno vodenje, pritisk na fundus, trajanje iztisa ploda, porodne poškodbe, vloga babice
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 448; Prenosov: 0 |
7. Pojmovanje in doživljanje menstruacije pri študentkah babištvaAnita Jug Došler, Ana Polona Mivšek, Maja Korošec, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali se med študentkami babištva prvega in tretjega letnika pojavljajo razlike v njihovi percepciji in odnosu domenstruacije glede na poklicno filozofijo fiziologije ženske reprodukcije. Raziskava o dojemanju menstruacije daje uvid v to, ali lahko izobraževanje babištva, kljub medikaliziranemu kontekstu, v katerem se odvija, doseže uspešno profesionalno socializacijo v smislu spodbujanja fiziološke filozofske usmerjenosti stroke babištva. Metode: Uporabili smo deskriptivno in neeksperimentalno metodo raziskovanja. Raziskovalni instrument je bil vprašalnik. Študija je zajela vse študentke prvega in tretjega letnika (n = 58) visokošolskega strokovnega študijskega programa babištvo na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Obdelava podatkov je potekala na nivoju deskriptivne statistike, pri čemer smo pri ugotavljanju razlik med študentkami prvega in tretjega letnika uporabili test hi-kvadrat, kjer pogoji zanj niso bili izpolnjeni, pa smo uporabili Kullbackov preizkus 2Î. Rezultati: Študentke prvega letnika se obravnavajo kot laiki, saj so v času anketiranja za sabo imele šele en mesec študija. 42 % študentk prvega letnika in 67 % študentk tretjega letnika je ob svoji prvi menstruaciji občutilo negativna čustva. O menstruaciji in menstrualnem ciklusu pozitivno razmišlja 80 % študentk prvega letnika in 96 % študentk tretjega letnika. 73 % študentk prvega letnika in 96 % študentk tretjega letnika o menstruaciji in menstrualnem ciklusu razmišlja predvsem s fiziološkega in reproduktivnega vidika. Študentke prvega in tretjega letnika se o menstruaciji pogovarjajo in večinoma med njo nimajo rednih spolnih odnosov. Diskusija in zaključek: Študentke tretjega letnika v primerjavi s študentkami prvega letnika v večji meri na menstruacijo gledajo s fiziološkega in reproduktivnega vidika. Na podlagi preizkusov statistične pomembnosti zaključujemo, da imajo študentke tretjega letnika študija babištva bolj pozitiven odnos do menstrualne krvavitve in menstruacijskega ciklusa v primerjavi s študentkami prvega letnika.
Ključne besede: menstrualni ciklus, menstrualna krvavitev, babištvo
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 483; Prenosov: 0 |
8. Mobing v babištvuJanja Majhenič, Ana Polona Mivšek, 2012, strokovni članek Povzetek: Izhodišča: Mobing ali nasilje na delovnem mestu je vsesplošen družbeni fenomen, ki ga najdemo v številnih oblikah. Prisoten je v vseh sektorjih, še posebej v zdravstvu, za katerega je značilna stroga hierarhija odnosov. Ker slabi medsebojni odnosi med zaposlenimi lahko vplivajo tudi na kakovost storitev ter posledično prizadanejo uporabnike, je izrednega pomena zgodnje odkrivanje ter reševanje konfliktov, predvsem pa preprečevanje mobinga. Z analizo literature želimo predstaviti dejstva o mobbingu na splošno in specifično za babiški poklic. Metode: Uporabljena je deskriptivna metoda dela - pregled literature. Podatki so zbrani s pomočjo podatkovnih baz EBSCOhost, CINAHL ter Medline. Diskusija in zaključki: Tuje raziskave so pokazale, da je mobing prisoten tudi v babištvu. Vertikalni in horizontalni mobing pušča duševne, psihosomatske pa tudi socialne posledice. Mobing v babištvu se ne pojavlja zgolj med zaposlenimi v tej stroki, temveč so ga deležni tudi študenti. V Veliki Britaniji se z mobingom srečuje skoraj polovica babic. Slabi delovni odnosi postajajo pogost razlog za zapuščanje poklica. Zavedati se je potrebno, da je babiški poklic human poklic in takšno bi naj bilo v skladu z etiko tudi obnašanje do sodelavcev, študentov (bodočih kolegov) ter žensk.
Ključne besede: nasilje na delovnem mestu, mobing, psihično nasilje, babištvo, workplace violence, mobbing, psychological harassment, midwifery
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 456; Prenosov: 0 |
9. Sorojenci pri poroduPolona Dolinar, Ana Polona Mivšek, 2012, pregledni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: V sklopu naravnega poroda se spodbuja zagotavljanje domačnosti okolja, kar vključuje tudi prisotnost družinskih članov. Sprva se je to kazalo le v prisotnosti otrokovega očeta pri porodu. Poleg vključevanja partnerja in porodnici pomembnih drugih odraslih oseb je potrebno razmisliti tudi o vključevanju sorojencev v izkušnjo poroda. Namen prispevka je s pregledom raziskav in analizo kvantitativnih raziskav potrditi oz. ovreči hipotezi: "navzočnost sorojencev pri porodu pozitivno vpliva na otroka" ter "navzočnost sorojencev pri porodu pozitivno vpliva na porodnico". Poleg tega je namen prispevka predstaviti, katerim predpogojem je potrebno zadostiti, da prisotnost sorojencev ob porodu postane prijetna izkušnja za vse vključene. Metode: Metoda dela je deskriptivna - opravljen je pregled literature od leta 1974 do leta 2006 in analiza znanstvenih študij obravnavanega problema. Rezultati: Študij na izbranem področju ni veliko. Večina tujih študij o prisotnosti sorojencev pri porodu je starejših od dvajset let. Vseeno pa pregled raziskav kaže, da prisotnost sorojencev pri porodu pozitivno vpliva naotroka in celotno družino, če so izpolnjeni določeni pogoji: samostojna odločitev otroka za prisotnost ob porodu brata oz. sestre, ustrezna predpriprava in spremljevalec otroka pri porodu. V tem primeru je olajšano navezovanje stika z bratom oz. sestro. Diskusija in zaključki: V Sloveniji omenjena možnost porodnicam še ni omogočena. Preden se poda priporočila, bi bilo potrebno opraviti kakovostno študijo. Na takšno izkušnjo bi bilo potrebno pripraviti tudi babice.
Ključne besede: sorojenci, porod, priprava, porod na domu, navezovanje stika s sorojenci, analiza kvantitativnih študij
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 469; Prenosov: 0 |
10. The impact of an educational intervention on fertility awareness of healthcare professionals : a cross sectional studyPetra Petročnik, Mirko Prosen, Boštjan Žvanut, Patrik Pucer, Ana Polona Mivšek, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Pari nosečnost odlagajo na vse poznejši čas, kar deloma tudi prispeva k višji stopnji neplodnosti. Zdravstveni strokovnjaki morajo zato proaktivno delovati in svetovati o dejavnikih tveganja, ki vplivajo na reprodukcijo. Za to potrebujejo veščine svetovanja in na dokazih temelječe informacije. Namen raziskave je bil oceniti znanje zdravstvenih strokovnjakov pred in po izobraževalni intervenciji na temo ohranjanja reproduktivne sposobnosti.Metode: Izvedena je bila presečna raziskava, v kateri smo uporabili enak vprašalnik za oceno stanja pred in po izobraževalni intervenciji. Raziskovalni instrument je bil razvit na podlagi pregleda literature o dejavnikih tveganja za plodnost. Izobraževalna intervencija je potekala v obliki konference. Udeležencem (babice, medicinske sestre, študenti zdravstvenih ved) je bila zagotovljena zaupnost. Sodelovanje je bilo prostovoljno. V analizi smo izračunali osnovno deskriptivno statistiko, razlike v znanju pred in po izobraževalni intervenciji pa so bile ugotovljene z Wilcoxonovim testom.Rezultati: Na splošno se je znanje udeležencev izobraževalne intervencije o dejavnikih tveganja za plodnost po izvedenem dogodku izboljšalo. V kategoriji »Starost« in »Nevarnosti okolja« so bile razlike statistično značilne. V kategoriji »Obstoječa zdravstvena stanja« in »Dejavniki življenjskega stila« pa so udeleženci že pred samo izobraževalno intervencijo razpolagali z obsežnim znanjem.Diskusija in zaključek: Zdravstveni strokovnjaki lahko izboljšajo svoje znanje o predkoncepcijskem zdravju z izobraževalno intervencijo. Potrebno bi bilo raziskati, kako dolgo učinki trajajo in ali nadgrajeno znanje pomeni tudi uvajanje sprememb v klinični praksi.
Ključne besede: preconception health, health care, life-long learning
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 497; Prenosov: 186
Povezava na datoteko |
