Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Ana Lina Vodušek) .

1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Clinical outcomes in stage III non-small cell lung cancer patients treated with durvalumab after sequential or concurrent platinum-based chemoradiotherapy : single institute experience
Martina Vrankar, Karmen Stanič, Staša Jelerčič, Eva Ćirić, Ana Lina Vodušek, Jasna But-Hadžić, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Chemoradiotherapy (ChT-RT) followed by 12-month durvalumab is the new standard treatment for unresectable stage III non-small cell lung cancer. Survival data for patients from everyday routine clinical practice is scarce, as well as potential impact on treatment efficacy of sequential or concomitant chemotherapy and the us-age of gemcitabine.Patients and methods. We retrospectively analysed unresectable stage III NSCLC patients who were treated with durvalumab after radical concurrent or sequential chemotherapy (ChT) from December 2017 and completed treat-ment until December 2020. We assessed progression free survival (PFS), overall survival (OS) and toxicity regarding baseline characteristic of patients.Results. Eighty-five patients with median age of 63 years of which 70.6% were male, 56.5% in stage IIIB and 58.8% with squamous cell carcinoma, were included in the analysis. Thirty-one patients received sequential ChT only, 51 patients received induction and concurrent ChT and 3 patients received concurrent ChT only. Seventy-nine patients (92.9%) received gemcitabine and cisplatin as induction chemotherapy and switched to etoposide and cisplatin during con-current treatment with radiotherapy (RT). Patients started durvalumab after a median of 57 days (range 12–99 days) from the end of the RT and were treated with the median of 10.8 (range 0.5–12 months) months. Forty-one patients (48.2%) completed treatment with planned 12-month therapy, 25 patients (29.4%) completed treatment early due to the toxicity and 16 patients (18.8%) due to the disease progression. Median PFS was 22.0 months, 12- and estimated 24-month PFS were 71% (95% CI: 61.2–80.8%) and 45.8% (95% CI: 32.7–58.9%). With the median follow-up time of 23 months (range 2–35 months), median OS has not been reached. Twelve- and estimated 24-month OS were 86.7% (95% CI: 79.5–93.9%) and 68.6% (95% CI: 57.2–79.9%).Conclusions. Our survival data are comparable with published research as well as with recently published real-world reports. Additionally, the regimen with gemcitabine and platinum-based chemotherapy as induction treatment was efficient and well tolerated.
Ključne besede: non-small cell lung cancer, stage III, chemoradiotherapy, durvalumab, acute toxicity
Objavljeno v DiRROS: 23.07.2024; Ogledov: 557; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (394,39 KB)

2.
Antioxidant defence-related genetic variants are not associated with higher risk of secondary thyroid cancer after treatment of malignancy in childhood or adolescence
Ana Lina Vodušek, Katja Goričar, Barbara Gazić, Vita Dolžan, Janez Jazbec, 2016, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Background. Thyroid cancer is one of the most common secondary cancers after treatment of malignancy in childhood or adolescence. Thyroid gland is very sensitive to the carcinogenic effect of ionizing radiation, especially in children. Imbalance between pro- and anti-oxidant factors may play a role in thyroid carcinogenesis. Our study aimed to assess the relationship between genetic variability of antioxidant defence-related genes and the risk of secondary thyroid cancer after treatment of malignancy in childhood or adolescence. Patients and methods. In a retrospective study, we compared patients with childhood or adolescence primary malignancy between 1960 and 2006 that developed a secondary thyroid cancer (cases) with patients (controls), with the same primary malignancy but did not develop any secondary cancer. They were matched for age, gender, primary diagnosis and treatment (especially radiotherapy) of primary malignancy. They were all genotyped for SOD2 p.Ala16Val, CAT c.-262C>T, GPX1 p.Pro200Leu, GSTP1 p.Ile105Val, GSTP1 p.Ala114Val and GSTM1 and GSTT1 deletions. The influence of polymorphisms on occurrence of secondary cancer was examined by McNemar test and Cox proportional hazards model. Results. Between 1960 and 2006 a total of 2641 patients were diagnosed with primary malignancy before the age of 21 years in Slovenia. Among them 155 developed a secondary cancer, 28 of which were secondary thyroid cancers. No significant differences in the genotype frequency distribution were observed between cases and controls. Additionally we observed no significant influence of investigated polymorphisms on time to the development of secondary thyroid cancer. Conclusions. We observed no association of polymorphisms in antioxidant genes with the risk for secondary thyroid cancer after treatment of malignancy in childhood or adolescence. However, thyroid cancer is one of the most common secondary cancers in patients treated for malignancy in childhood or adolescence and the lifelong follow up of these patients is of utmost importance.
Ključne besede: secondary thyroid cancer, antioxidant genes, genetic polymorphism
Objavljeno v DiRROS: 09.05.2024; Ogledov: 630; Prenosov: 392
.pdf Celotno besedilo (500,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
4.
Paliativna oskrba bolnikov z maligno utesnitvijo hrbtenjače
Ana Lina Vodušek, Maja Ebert Moltara, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: onkologija, radioterapija, hrbtenjača, maligna utesnitev hrbtenjače
Objavljeno v DiRROS: 12.12.2023; Ogledov: 815; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom
Martina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Marina Čakš, Dominik Časar, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Ana Demšar, Rok Devjak, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Marija Ivanović, Urška Janžič, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Igor Požek, Nina Turnšek, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2023, strokovni članek

Povzetek: Leta 2019 so bila objavljena Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom, ki so v slovenski prostor vnesla prepotrebno poenotenje diagnostike in zdravljenja z namenom izboljšanja preživetja bolnikov s pljučnim rakom. Posodobitev Priporočil tri leta po izidu izvirnika prinaša največ novosti v poglavju o sistemskem zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. To kaže na izjemen napredek na področju razumevanja onkogeneze in biologije pljučnega raka ter s tem razvoja novih zdravil. Breme pljučnega raka ostaja veliko, saj je pljučni rak pri nas in v svetu še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Za vsako peto smrt zaradi raka je odgovoren pljučni rak. Skoraj tretjina bolnikov s pljučnim rakom ne prejme specifičnega onkološkega zdravljenja, bodisi zaradi slabega stanja zmogljivosti, spremljajočih bolezni ali obsega bolezni. Polovica bolnikov ima ob diagnozi razsejano bolezen, zaradi česar izboljšanje preživetja z malimi koraki sledi napredku v zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. Ti podatki nas opominjajo, da se bomo morali za velike premike v obravnavi bolnikov s pljučnim rakom lotiti drugačnih pristopov. Kot najbolj obetavno se ponuja zgodnje odkrivanje bolezni, ko so možnosti ozdravitve pljučnega raka najboljše. Zapisana Priporočila so usmeritev za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom. Le s sodobnim multidisciplinarnim pristopom obravnave lahko bolniku ponudimo zdravljenje, ki mu omogoča najboljši izhod prognostično neugodne bolezni.
Ključne besede: pljučni rak, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 1235; Prenosov: 491
.pdf Celotno besedilo (708,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Bolniki niso zgolj številke : pomen individualnega pristopa zdravljenja pri bolnici s pljučnim rakom in številnimi zasevki v centralnem živčnem sistemu
Ana Lina Vodušek, Tjaša Rutar, 2023, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Pri nedrobnoceličnem raku pljuč (NDPR) so možganski zasevki prisotni v 30 do 44 %. Prognoza bolnikov z možganskimi (CŽS) zasevki je odvisna od različnih prognostičnih dejavnikov, ki vplivajo na odločitev o zdravljenju in posledično na dolžino preživetja. Glavni prognostični dejavniki so starost, telesna zmogljivost po Karnofskem, razširjenost bolezni zunaj CŽS in število zasevkov. Srednje preživetje za NDPR je glede na stopenjsko prognostično ocenjevalno lestvico z molekularnimi označevalci (Lung- molGPA) od 5 do 46 mesecev. Pri bolnikih s številnimi možganskimi zasevki je srednje preživetje krajše. Pri teh bolnikih je v prvi vrsti indicirano zdravljenje z obsevanjem cele glave. Pri boljši prognozi pride v poštev tudi obsevanje cele glave z dodatkom doze s stereotaktično radiokirurgijo (SRK) predvsem večjih zasevkov, ki povzročajo nevrološko simptomatiko.
Ključne besede: pljučni rak, onkološko zdravljenje, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 12.05.2023; Ogledov: 904; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (91,51 KB)

7.
8.
9.
Podporno zdravljenje bolnikov z rakom : zbornik : osteoporoza, spolnost, plodnost in aktualne teme
2016, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Objavljeno v DiRROS: 04.08.2020; Ogledov: 2598; Prenosov: 731
.pdf Celotno besedilo (3,64 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh