1. Kakovost življenja starostnikov z depresijo v domskem varstvuZoltan Pap, Ana Habjanič, Branislava Belović, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Starostno obdobje spremljajo številne spremembe, ki povečajo starostnikovo ranljivost in hkrati oblikujejo značilne simptome depresije ter vplivajo na kakovost življenja. Namen raziskave je ugotoviti razlike v kakovosti življenja, vključevanju v družabne aktivnosti in samooceni zdravja starostnikov z depresijo in starostnikov brez depresije. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Vključenih je bilo 138 oseb, od tega 69 oseb z depresivno motnjo in 69 oseb brez depresivne motnje. Podatki so bili pridobljeni z osebnim anketiranjem starostnikov, ki so bili stanovalci izbranih domov za starejše občane v Pomurju. Uporabljen je bil vprašalnik EuroQol-5D (Euro Quality of life - 5 Dimension), zanesljivost je bila dobra (r = 0,86). Raziskava je potekala oktobra 2013. Pridobljeni podatki so bili obdelani v statističnem programu IBM SPSS Statistics ver. 19.0. Za testiranje hipotez je bil uporabljen test hi-kvadrat. Rezultati: Rezultati pokažejo, da je kakovost življenja depresivnih anketirancev značilno slabša (p < 0,001) kot kakovost življenja anketirancev brez depresije. Anketiranci z depresijo se značilno manj (p < 0,005) vključujejo v družabne aktivnosti. Prav tako je samoocena zdravja anketirancev z depresijo, prikazana z vizualno analogno lestvico, značilno slabša (p < 0,001). Diskusija in zaključek: Depresija povzroča hudo poslabšanje kakovosti življenja obolelih oseb. Starostniki z depresijo, ki bivajo v domskem varstvu, pogosteje opuščajo aktivnosti, za katere bi bili še zmožni, in se manj vključujejo v družabne aktivnosti. Več pozornosti je potrebno nameniti za ohranjanje obstoječih sposobnosti starostnikov in tako ohraniti posameznikov občutek lastne učinkovitosti in zadovoljstva.
Ključne besede: duševno zdravje, zdravje, samoocena, socialna vključenost, starostniki, kvaliteta življenja
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 194; Prenosov: 83
 Povezava na datoteko |
2. Samozaupanje medicinskih sester in zdravnikov pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbePetra Kamnik, Majda Pajnkihar, Ana Habjanič, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi soočeni s številnimi zapletenimi in neprijetnimi situacijami, ko je potrebno bolnikom lajšati bolečine, jim na različne načine pomagati in hkrati tolažiti družino. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako zdravstveni delavci ocenjujejo svoje znanje in stopnjo samozaupanja pri izvajanju paliativne oskrbe. Metode: Izvedena je bila neeksperimentalna kvantitativna raziskava, v katero so bili vključeni zdravstveni delavci primarnega in sekundarnega nivoja zdravstvene dejavnosti Koroške regije (n = 100). Vzorčenje je bilo namensko nenaključno. S strukturiranim vprašalnikom pridobljeni podatki so bili statistično analizirani s programom SPSS ver. 20.0. Sklopa vprašanj, ki sta se nanašala na izvajanje paliativne oskrbe, sta pokazala dobro mersko zanesljivost instrumenta (Cronbach alfa = 0,781 in 0,914). Rezultati: Medicinske sestre in zdravniki so znanje in izkušnje v paliativni oskrbi v največji meri pridobivali v klinični praksi (50 %), svoje znanje so pretežno ocenili le kot zadovoljivo (53 %). Lasten odziv na zdravstvene težave oziroma na svetovanje in komunikacijo z bolnikom so medicinske sestre in zdravniki ocenili s povprečno oceno 2,7 do 3,2, kar pomeni, da pretežno zmorejo situacije pri praktičnem izvajanju paliativne oskrbe rešiti samostojno. Medicinske sestre in zdravniki na primarnem nivoju zdravstvene dejavnosti so navedli večjo stopnjo samozaupanja glede svetovanja o možnostih izbire kraja paliativne oskrbe. Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre in zdravniki vprašanj bolnikov o procesu umiranja in njihovih želja niso ocenili kot posebej neprijetnih. Bodoče raziskave bi lahko nadaljevale v tej smeri in ugotavljale, katere situacije zdravstvenemu osebju predstavljajo največje breme in kako se z njimi soočiti.
Ključne besede: znanje, paliativna oskrba, komunikacija, odzivi, presečna raziskava
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 181; Prenosov: 78
Povezava na datoteko |
3. Preprečevanje prenosa ESBL-pozitivnih bakterij v domu starejših občanov in ozaveščenost negovalnega osebjaSabina Fijan, Katja Pavlič, Ana Habjanič, 2013, strokovni članek Povzetek: Uvod: ESBL-pozitivne bakterije so odporne proti številnim antibiotikom, ki jih uporabljamo za zdravljenje okužb, in se v domu starejših občanov pogosto pojavljajo. Najpogostejši načini preprečevanja prenosa ESBL-pozitivnih bakterij so umivanje in razkuževanje rok negovalnega osebja, uporaba zaščitnih rokavic, čiščenje in razkuževanje površin ter pripomočkov za izvajanje zdravstvene nege. Metode: Z raziskavo, ki smo jo izvajali v domu starejših občanov, smo ugotavljali poznavanje aktivnosti za preprečevanje prenosa ESBL-pozitivnih bakterij. Izvedli smo anketiranje s pomočjo vprašalnika, kjer smo ugotavljali, koliko negovalni tim pozna pojem ESBL-pozitivne bakterije ter kdaj se izvaja umivanje in razkuževanje rok. Rezultati: Ugotovili smo, da je 75 % anketirancev seznanjenih s pojmom ESBL-pozitivne bakterije. 96,6 % anketirancev meni, da je najpogostejši način prenosa ESBL-pozitivnih bakterij kontaktni prenos. Večina (71,4 %) anketirancev pozna ukrepe za preprečevanje okužb z ESBL-pozitivnimi bakterijami. Diskusija in zaključek: Okužbam v celoti se v domu starejših ni moč izogniti, možno jih je zmanjšati na najnižjo sprejemljivo raven, in sicer z izobraževanjem negovalnega osebja in doslednim izvajanjem ukrepov umivanja in razkuževanja rok ter pripomočkov.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, starostnik, dom starejših, razkuževanje rok
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 228; Prenosov: 0 |
4. Vpliv dejavnikov tveganja na težave v spolnosti pri moških po petdesetem letu starostiAna Habjanič, Alenka Topolovec, Miljenko Križmarić, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvod: Težave v spolnosti pomembno vplivajo na kakovost življenja pri moških po petdesetem letu starosti. Ugotavljanje vplivov nanje je pomembna naloga primarne zdravstvene dejavnosti. V preteklosti tematika težav v spolnosti ni bila zanimiva, danes pa se ji zaradi daljše življenjske dobe pripisuje vedno večji pomen. Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava, v katero so bili vključeni moški (n = 105), stari 50 let ali več, ki so julija ali avgusta 2012 obiskali družinskega zdravnika. Vzorčenje je bilo priročno in namensko. Podatki so bili zbrani s strukturiranim vprašalnikom, za obdelavo je bila uporabljena opisna statistika in logistična regresija. Rezultati: Rezultati logistične regresije so pokazali, da na težave v spolnosti statistično značilno vplivajo bolezni srca in ožilja (RO 6,08, 95 % IZ 1,96-18,82, p = 0,002), preostale zdravstvene težave in nezdravo življenje niso pokazali statistično značilnega vpliva. Diskusija in zaključek: Naši rezultati so do določene mere potrdili ugotovitve predhodnih raziskav glede vpliva zdravstvenih težav na težave v spolnosti, potrjen pa ni bil vpliv nezdravega življenja. Čeprav gre za medicinski problem, lahko medicinska sestra v klinični praksi bolnika spodbudi, da o težavah spregovori, in mu svetuje.
Ključne besede: težave v spolnosti, moški, dejavniki tveganja, presečna raziskava
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 182; Prenosov: 0 |
5. Nasilje nad starejšimi slabega zdravja v domačem okolju in domovih starejših občanovAna Habjanič, Danijela Lahe, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: Nasilje nad starejšimi se je v preteklosti že pogosto raziskovalo, vendar je raziskav še vedno premalo, da bi se lahko določil obseg problema. Slabše raziskana je tudi skupina starejših slabega zdravja, ki živijo v domovih starejših občanov. V literaturi se domneva, da so starejši slabega zdravja bolj varni v domovih starejših občanov kot v domačem okolju, saj storilci izhajajo pretežno iz ožjih družinskih krogov. Namen raziskave je opredeliti nasilje nad starejšimi in ga primerjati skupini starejših živečih vdomačem okolju in v domovih starejših občanov. Metode: Izvedena je bila presečna raziskava z uporabo strukturiranih vprašalnikov. Preiskovanci so bilistarejši občani (starosti 65 let ali več), odvisni v osnovnih življenjskihaktivnostih (n=202). Rezultati: Rezultati so pokazali, da so starejši slabega zdravja bolj ogroženi v domačem okolju kot v domovih starejših občanov. V domačem okolju se je ugotovilo večje tveganje za pojav fizičnega in ekonomskega nasilja. Preiskovanci v domačem okolju so navedli 43,9 % fizičnega in 81,6 % ekonomskega nasilja, preiskovanci v domovih starejših občanov 9,6 % fizičnega in 34,6 % ekonomskega nasilja. Tudi v primeru psihičnega nasilja se je pokazala statistično pomembna razlika, vendarodstotna razlika ni bila tako zelo očitna (93,9 % v domačem okolju in 63,5 % v domovih starejših občanov). Diskusija in zaključki: Rezultati raziskave podpirajo splošno prepričanje, da so starejši slabega zdravja bolj varni v institucionalnem varstvu, še posebej pred fizičnim in ekonomskim nasiljem. Patronažne medicinske sestre bi morale posvetiti posebej veliko pozornost temu, v kakšnih družinskih razmerah živijo starejši ljudje, ki so odvisni v osnovnih življenjskih aktivnostih.
Ključne besede: starejši, slabotnost, psihično nasilje, fizično nasilje, ekonomsko nasilje
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 219; Prenosov: 0 |
6. Vloga medicinske sestre pri preprečevanju bolnišničnih okužbTamara Črnila, Ana Habjanič, Dušan Novak, 2002, strokovni članek Povzetek: Pogostost meticilin rezistentnega Staphylococcus aureusa (MRSA) v večini bolnišnic po svetu narašča in je posledica nedoslednega upoštevanja higienskihukrepov. Vloga medicinske sestre pri preprečevanju bolnišničnih okužb je izjemna, saj ima pri vsakdanjem delu največ stika z bolnikom. Z raziskavo smo želeli oceniti znanje medicinskih sester na področju bolnišničnih okužb. V raziskavo smo zajeli 30 medicinskih sester kirurškega oddelka Splošne bolnišnice dr. Jože Potrč na Ptuju. Rezultati raziskave so pokazall dobro osnovno znanje higiene, le razkuževanju rok večina še ne zaupa.Večina medicinskih sester je že negovala bolnika z MRSA. 77 % medicinskih sester se okužbe z MRSA boji. Dobro obveščen zdravstveni delavec je pomemben dejavnik pri preprečevanju širjenja bolnišničnih okužb.
Objavljeno v DiRROS: 28.01.2026; Ogledov: 170; Prenosov: 0 |
7. |
8. |
