1. Immune infiltration, effector T-cell enrichment, and functional context for prediction of pathologic complete response to neoadjuvant chemotherapy in breast cancerAna Demšar, Klara Geršak, Barbara Gazić, Tanja Blagus, Katja Goričar, Gregor Jezernik, Vita Dolžan, Cvetka Grašič-Kuhar, 2026, izvirni znanstveni članek Povzetek: Tumor-infiltrating lymphocytes (TILs) are an established predictor of pathological complete response (pCR) after neoadjuvant chemotherapy (NACT) in breast cancer. However, TILs primarily reflect the extent of immune infiltration and provide limited insight into immune functional state. We investigated whether integrating measures of immune infiltration (TILs), effector T-cell presence (CD8), and functional context (immune checkpoint components) may improve prediction of pCR beyond TILs alone. Pretreatment tumor biopsies from 166 patients with early breast cancer treated with standard NACT were assessed for stromal TILs and mRNA expression of CD8, PD-1, LAG-3, and TIM-3. Associations with pCR were evaluated using univariate and multivariable logistic regression, and composite immune phenotypes were constructed to capture functional immune states. In univariate analyses, higher TILs, CD8, PD-1, and LAG-3 were associated with pCR (all p < 0.05), whereas TIM-3 was not (p = 0.801). In multivariable models, TILs remained independently associated with pCR when adjusted for checkpoint markers, but this association was attenuated when CD8 was included, consistent with the strong biological correlation between TILs and CD8, and neither CD8 nor checkpoint markers retained independent significance. PD-1 and LAG-3 expression strongly correlated with CD8 and moderately correlated with TILs, indicating that checkpoint expression predominantly reflects an immune effector-engaged tumor microenvironment. Composite immune phenotypes based on CD8/PD-1 co-expression identified distinct immune functional states, with CD8-high/PD-1-high tumors demonstrating the highest pCR rates. Hierarchical modeling showed modest improvements in discrimination with sequential addition of immune variables to clinical predictors, with the integrative CD8/PD-1 model achieving the highest discrimination within the cohort (AUC = 0.849), although the magnitude of improvement beyond TIL assessment alone was limited. In conclusion, immune infiltration, effector T-cell presence, and functional immune context represent complementary dimensions for pCR prediction following NACT in breast cancer. However, TILs remain the most robust and clinically feasible immune biomarker. Ključne besede: PD-1 immune checkpoint, breast cancer, immune microenvironment, neoadjuvant chemotherapy Objavljeno v DiRROS: 20.04.2026; Ogledov: 353; Prenosov: 259
Celotno besedilo (23,29 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Marina Čakš, Dominik Časar, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Ana Demšar, Rok Devjak, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Marija Ivanović, Urška Janžič, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Loredana Mrak, Igor Požek, Nina Turnšek, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2023, strokovni članek Povzetek: Leta 2019 so bila objavljena Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom, ki so v slovenski prostor vnesla prepotrebno poenotenje diagnostike in zdravljenja z namenom izboljšanja preživetja bolnikov s pljučnim rakom. Posodobitev Priporočil tri leta po izidu izvirnika prinaša največ novosti v poglavju o sistemskem zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. To kaže na izjemen napredek na področju razumevanja onkogeneze in biologije pljučnega raka ter s tem razvoja novih zdravil. Breme pljučnega raka ostaja veliko, saj je pljučni rak pri nas in v svetu še vedno najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Za vsako peto smrt zaradi raka je odgovoren pljučni rak. Skoraj tretjina bolnikov s pljučnim rakom ne prejme specifičnega onkološkega zdravljenja, bodisi zaradi slabega stanja zmogljivosti, spremljajočih bolezni ali obsega bolezni. Polovica bolnikov ima ob diagnozi razsejano bolezen, zaradi česar izboljšanje preživetja z malimi koraki sledi napredku v zdravljenju bolnikov s pljučnim rakom. Ti podatki nas opominjajo, da se bomo morali za velike premike v obravnavi bolnikov s pljučnim rakom lotiti drugačnih pristopov. Kot najbolj obetavno se ponuja zgodnje odkrivanje bolezni, ko so možnosti ozdravitve pljučnega raka najboljše. Zapisana Priporočila so usmeritev za obravnavo bolnikov s pljučnim rakom. Le s sodobnim multidisciplinarnim pristopom obravnave lahko bolniku ponudimo zdravljenje, ki mu omogoča najboljši izhod prognostično neugodne bolezni. Ključne besede: pljučni rak, priporočila Objavljeno v DiRROS: 27.07.2023; Ogledov: 2657; Prenosov: 1131
Celotno besedilo (708,18 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |