Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Ana Brglez) .

1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
First report of Diplodia fraxini and Diplodia subglobosa causing canker and dieback of Fraxinus excelsior in Slovenia
Benedetto Teodoro Linaldeddu, Carlo Bregant, Lucio Montecchio, Ana Brglez, Barbara Piškur, Nikica Ogris, 2022, kratki znanstveni prispevek

Povzetek: Over the last decades the vitality and productivity of European ash trees in Slovenia has been seriously impacted by the onset of canker and dieback disease symptoms on young and old trees, primarily identified as ash dieback caused by Hymenoscyphus fraxineus. Given the limited information available about the aetiology of this emerging disease, a study was carried out to isolate, identify and characterize the fungal species involved in the observed ash symptoms. Field surveys were conducted in five forest sites where 50 symptomatic branch samples were collected. All samples were inspected and used for fungal isolation. Based on morphology, colony appearance and DNA sequence data of the internal transcribed spacer region (ITS), 125 fungal colonies belonging to five species were isolated and identified. Only a few symptomatic ash samples yielded colonies of H. fraxineus, whereas Botryosphaeriaceae species were isolated with a high frequency, with Diplodia fraxini as the dominant species. A pathogenicity test proved that all isolated species were pathogenic on European ash, causing bark lesions and wood discoloration. All Botryosphaeriaceae species isolated in this study are reported for the first time on European ash in Slovenia.
Ključne besede: emerging disease, invasive species, Botryosphaeriaceae, pathogenicity
Objavljeno v DiRROS: 15.09.2022; Ogledov: 69; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (851,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
3.
4.
5.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-055 : vzorec št. 2022/00143 : namen testiranja: sum na: Pozeba
Ana Brglez, Nikica Ogris, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, borovnica, Vaccinium myrtillus, pozeba, mraz
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2022; Ogledov: 102; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

6.
Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-052 : vzorec št. 2022/00111 : namen testiranja: sum na: Gliva
Ana Brglez, Nikica Ogris, 2022, izvedensko mnenje, arbitražna odločba

Ključne besede: varstvo gozdov, morfološke analize, topol, Populus, sušenje, sušni stres, poškodbe listov
Objavljeno v DiRROS: 30.06.2022; Ogledov: 80; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
8.
Drought stress can induce the pathogenicity of Cryptostroma corticale, the causal agent of sooty bark disease of sycamore maple
Nikica Ogris, Ana Brglez, Barbara Piškur, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Reports of sooty bark disease of maples caused by the fungus Cryptostroma corticale have recently been emerging from across Europe. The aims of our study were to describe the first report of sooty bark disease in Slovenia, to determine the pathogenicity of C. corticale, to confirm the optimum temperature for the growth of the fungus, and to determine the mass loss of Acer pseudoplatanus wood inoculated by C. corticale. We confirmed the presence of C. corticale on A. pseudoplatanus via morphological and molecular analysis. The optimal growth of C. corticale was measured in vitro on potato dextrose agar and was determined to occur at 25 °C. Pathogenicity tests were performed on 30 saplings of A. pseudoplatanus under two treatments, humid and drought stress, and the fungus was pathogenic in both treatments. The mean length of bark lesions and wood discoloration of the drought-stressed saplings was significantly greater than that in the humid treatment. Re-isolations of C. corticale were successful from all inoculated saplings, and thus Koch%s postulates were confirmed. The mass loss of A. pseudoplatanus wood was determined by mini-block test in a period of 10 weeks and was observed as minimal. Based on the results, we conclude that C. corticale is a weak and opportunistic pathogen that most likely expresses itself intensively under hot and dry conditions.
Ključne besede: pathogenicity, drought stress, optimal growth, climate change, mass loss, mini-block test, wood rot, opportunistic pathogen, saprophyte, endophyte
Objavljeno v DiRROS: 23.03.2021; Ogledov: 678; Prenosov: 519
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Orehov rak (Ophiognomonia clavigignentijuglandacearum)
Ana Brglez, 2020, strokovni članek

Ključne besede: varstvo gozdov, karantenski organizmi, Orehov rak, Ophiognomonia clavigignentijuglandacearum)
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 827; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (229,11 KB)

10.
Pomen biovarnosti za zdravje gozdov : pregled izkušenj iz tujine in predlogi za Slovenijo
Ana Brglez, Peter Smolnikar, Barbara Piškur, 2020, strokovni članek

Povzetek: V letu 2020 obeležujemo mednarodno leto zdravja rastlin. V kmetijstvu in vrtnarstvu je pojem zdravja rastlin dobro znan, medtem ko se za naravno okolje vse premalokrat omenja. Gozdove ogrožajo številni domači in tujerodni organizmi, ki jim naša dejavnost v okolju omogoča vse lažje in hitrejše širjenje v prostoru. Za preprečitev oz. omejevanje širjenja je ključno delovanje fitosanitarnih inšpekcij in nadzora na mejah ob vstopu tujega blaga, na lokalnem nivoju pa ozaveščenost strokovnih služb, lastnikov zemljišč ter vseh obiskovalcev narave, da upoštevajo osnovne ti. biovarnostne ukrepe. Biovarnost je skupek ukrepov, ki zmanjšajo ali v celoti preprečijo vnos in prenos škodljivih organizmov z ene lokacije na drugo. Po navadi ukrepi zajemajo čiščenje oblačil, obutve, vozil in opreme vseh organskih ostankov rastlin in zemlje ter pregled notranjosti vozila glede prisotnosti žuželk. V prispevku predstavljamo kot primer dobre prakse ozaveščanja o pomenu biovarnosti v gozdovih obširno akcijo Združenega kraljestva Keep it clean ter iščemo ovire in priložnosti za rabo pri nas. V Sloveniji je pojem biovarnosti uveljavljen v kmetijstvu (npr. v prašičjereji in hmeljarstvu), v gozdarstvu pa je dokaj neznan. Z zakonsko dovoljenim prostim dostopom v gozd, gosto mrežo gozdnih cest in v zadnjem času povečanim obiskom gozdov je ob morebitni prisotnosti škodljivih organizmov potencial za njihovo hitro razširjenje izjemno velik. Vendar pa je tudi prostora za izboljšanje sedanje situacije še veliko. Med priložnostmi lahko izpostavimo ozaveščanje v smeri higiene in ukrepov, ki so potrebni za preprečitev vnosa in prenosa škodljivih organizmov, posodobitev veljavne zakonodaje na področju zdravja rastlin in gozdarstva, njuno uskladitev z veljavno evropsko zakonodajo ter nadzor nad njihovim izvajanjem. Nikakor pa ne smemo pozabiti na največjo priložnost vsakega izmed nas, da se vede odgovorno do okolja, v katerem živimo.
Ključne besede: biovarnost, biovarnostni ukrepi, zdravje gozdov, varstvo gozdov, škodljivi organizmi
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2020; Ogledov: 1139; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (245,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0.53 sek.
Na vrh