1. An updated checklist of the extant freshwater ostracods (Podocopida, Ostracoda, Crustacea) of SloveniaNataša Mori, Ali Šalamun, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: The article presents an updated checklist of the extant freshwater ostracods in Slovenia. The data were obtained from the published scientific literature up to 2012 and from field collections after 2012, mainly from springs and groundwaters and, to a lesser extent, from ponds and other surface waters. The erroneous and invalid species names cited in the existing literature are listed to avoid further misquotations. The updated checklist contains a total of 70 valid species names. The species belong to 3 superfamilies, 9 families and 32 genera. The species-richest is the family Candonidae (36 species), followed by the family Cyprididae (22 species). Further field samplings are needed to complete the species list, with the focus on the eastern and southeastern parts of Slovenia, and on the sampling of surface waters. Additionally, more in-depth literature investigations and examinations of old museum collections across Europe need to be carried out to obtain all existing data. Moreover, many stygobiotic species (i.e., species inhabiting exclusively subterranean waters), new for science, collected over the last 20 years, need to be scientifically described. Lastly, the Slovenian National Red list on ostracods needs to be urgently updated.
Ključne besede: Ostracoda, species, distribution, freshwater, groundwater, non-marine
Objavljeno v DiRROS: 04.03.2025; Ogledov: 413; Prenosov: 149
 Celotno besedilo (331,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter vzpostavitev in izvajanje monitoringa ciljnih vrst rakov v letu 2010 in 2011 : končno poročiloMarijan Govedič, Matjaž Bedjanič, Al Vrezec, Ali Šalamun, 2011, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Dolgoročni cilj naloge je redno pridobivanje primerljivih podatkov o stanju populacij ciljnih vrst rakov. Primarni kratkoročni cilji naloge so:
• nadaljevanje raziskave razširjenosti, na podlagi katerih bo Republika Slovenija predlagala dodatna območja za navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium) v omrežje Natura 2000,
• zagotovitev terenskih podatkov o prisotnosti rakov za določitev območja razširjenosti za navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium),
• oblikovanje predloga novih pSCI za navadnega koščaka (Austropotamobius torrentium),
• nadaljevanje monitoringa razširjenosti za vrsti navadni koščak (Austropotamobius torrentium) in koščenec (Austropotamobius pallipes),
• vzpostavitev populacijskega monitoringa za obe vrsti rakov.
Specifične zahteve so:
• raziskave tistih vodotokov, za katere obstajajo starejši podatki o rakih, ki v raziskavah 2006/2007 niso bili preverjeni,
• na območjih znane razširjenosti naj bodo nova vzorčna mesta vsaj 500 m dolvodno in/ali gorvodno od znanega najdišča,
• razišče se lokacije v območjih Natura 2000, kjer so raki kvalifikacijska vrsta, a na vzorčnih mestih v raziskavah 2006/2007 niso bili najdeni oz. njihova prisotnost ni bila potrjena,
• izvedba populacijskega monitoringa v štirih Natura 2000 območjih, kjer se izvede natančen popis in ocena razširjenosti.
Opomba: za potočnega raka vrste Austropotamobius pallipes uporabljamo izvirno ime koščenec, medtem ko se v uradnih dokumentih uporablja ime primorski koščak. Kljub zadnjim genetskim študijam (Pedraza-Lara s sod. 2010), ki naše koščence uvrščajo v A. italicus, ohranjamo zaenkrat (za namene tega poročila) tudi znanstveno poimenovanje A. pallipes.
Ključne besede: raki, monitoring
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 1259; Prenosov: 624
Celotno besedilo (4,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vzpostavitev in izvajanje monitoringa koščaka (Austropotamobius torrentium) in koščenca (Austropotamobius pallipes) v letih 2014 in 2015 : projekt ʺVzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst rakov v letih 2014 in 2015ʺMarijan Govedič, Aleksandra Lešnik, Vesna Grobelnik, Ali Šalamun, Al Vrezec, Martina Jaklič, Špela Ambrožič Ergaver, Andrej Kapla, 2015, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V okviru naloge “Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter vzpostavitev in izvajanje monitoringa ciljnih vrst rakov v letu 2010 in 2011 (končno poročilo)”, ki jo je po naročilu Ministrstva RS za okolje in prostor izvajal Center za kartografijo favne in flore s sodelovanjem Nacionalnega inštituta za biologijo in zunanjih sodelavcev (Govedič in sod. 2011) je bil predlagan okvirni načrt monitoringa potočnih rakov v Sloveniji. Večji del raziskav je bil takrat opravljen za namene opredelitve novih Natura 2000 območij za koščaka (Austropotamobius torrentium). Večina predlaganih območij iz leta 2011 (Govedič in sod. 2011) je bila v letu 2013 tudi vključena v razširjeno omrežje Natura 2000 (Uradni list RS 33/2013) in kasneje potrjena na Biogeografskem seminarju leta 2014.
V okviru sedanje naloge “Vzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij izbranih ciljnih vrst rakov v letih 2014 in 2015” smo izdelali končno metodologijo monitoringa potočnih rakov v Sloveniji, večinoma pa smo sledili predlogu iz leta 2011 (Govedič in sod. 2011). V poročilu so predstavljeni rezultati terenskega dela. Analize populacijskih in distribucijskih trendov še niso mogoče, interpretirali pa smo nekatere izstopajoče rezultate. Glede na prejšnja poročila monitoringa (Govedič in sod. 2007, 2011) smo dopolnili glavne dejavnike ogrožanja potočnih rakov v Sloveniji s predlogi uvedbe nujnega spremljanja v Sloveniji najbolj perečih dejavnikov kot podporo upravljanju območij Natura 2000 za potočne rake.
Ključne besede: raki, razširjenost, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 548; Prenosov: 691
Celotno besedilo (3,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Vzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij invazivne tujerodne vrste signalni rak (Pacifastacus leniusculus) v letu 2021 : končno poročiloMarijan Govedič, Ali Šalamun, Nika Kogovšek, Al Vrezec, Matjaž Bedjanič, Stiven Kocijančič, Andrej Kapla, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V Sloveniji so bile doslej registrirane štiri vrste potočnih rakov vezane na Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Tri vrste, močvirski škarjar (Procambarus clarkii), trnavec (Orconectes limosus) in marmornati škarjar (Procambarus fallax f. virginalis), so bile zaznane v zadnjih štirih letih (Govedič 2017), signalni rak (Pacifastacus leniusculus) pa je prišel iz sosednje Avstrije kmalu po letu 2000. Za te vrste na območju Evropske unije od avgusta 2016 veljajo najstrožji ukrepi: prepoved trgovanja, izmenjave, gojenja in izpuščanja v okolje. Poleg omenjenih sta od tujerodnih vrst potočnih rakov v Sloveniji prisotna še rdečeškarjevec (Cherax quadricarinatus) s sicer omejeno razširjenostjo in kot tropska vrsta z nizkim potencialom širjenja (Jaklič & Vrezec 2011) ter ozkoškarjevec (Astacus leptodactylus) (Govedič & Miličič 2018). Od vseh tujerodnih vrst potočnih rakov v Sloveniji ima po doslej zbranih podatkih zaenkrat le signalni rak dejansko invazijsko populacijo.
Ključne besede: signalni rak, Pacifastacus leniusculus, monitoring, tujerodne vrste, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 598; Prenosov: 261
Celotno besedilo (6,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
