1. |
2. Usmerjanje obnove, nege in varstva gozdovaBoris Rantaša, Aleš Poljanec, 2024, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: obnova načrtov, gospodarjenje z gozdovi, nega gozdov, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 24.07.2024; Ogledov: 204; Prenosov: 64
 Celotno besedilo (37,24 KB) |
3. |
4. |
5. O domorodnosti alpskega kozoroga v SlovenijiAndreja Nève Repe, Elena Bužan, Borut Toškan, Jernej Javornik, Boštjan Pokorny, Andrej Arih, Lars Zver, Maruša Prostor, Miha Krofel, Matija Stergar, Klemen Jerina, Hubert Potočnik, Rok Černe, Aleš Poljanec, 2023, strokovni članek Povzetek: Alpski kozorog (Capra ibex) je alpski endemit. Na območju Slovenije naj bi bila vrsta iztrebljena v drugi polovici 17. stoletja, globalno pa je bila zaradi prelova na robu izumrtja konec 19. stoletja. Preživela je le populacija na širšem območju parka Gran Paradiso na skrajnem zahodu Alp v Italiji. Zaradi naselitev in drugih varstvenih programov sedaj alpski kozorog živi v celotnih Alpah, vključno s Slovenijo. Vendar pri nas njegove populacije nazadujejo in so v zelo slabem stanju, kar je lahko rezultat več dejavnikov. Malo izvornih osebkov ob naselitvah, zgodovinska ozka grla in ločenost kolonij so povzročili parjenje v sorodstvu, kar je slabšalo genetsko stanje populacij in lahko negativno vpliva tudi na demografijo. K številčnemu zmanjševanju vrste so lahko prispevale tudi bolezni. Za dolgoročno ohranitev alpskega kozoroga v Sloveniji so nujni takojšnji aktivni ohranitveni ukrepi, pogoj pa je ustrezna opredelitev izvornosti vrste, saj je (bila) zaradi prejšnjih pomanjkljivih podatkov umeščena med tujerodne. V prispevku na podlagi arheo-zooloških, genetskih in preliminarnih habitatnih analiz utemeljujemo, da je v Sloveniji kozorog domorodna vrsta. V raziskavah smo pokazali, da je vrsta živela na ozemlju zdajšnje Slovenije v poznoantičnem in zgodnje srednjeveškem obdobju. Preliminarno smo določili tudi primernost in povezanost habitata kozoroga v slovenskem alpskem svetu ter nakazali verjetne potrebne ukrepe za ohranitev vrste v Sloveniji.
Ključne besede: Capra ibex, izvornost vrste, programi varstva, Alpe, habitat, genetika
Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 685; Prenosov: 159
Celotno besedilo (475,48 KB) |
6. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : bela jelka = Abies albaMarjana Westergren, Aleš Poljanec, Hojka Kraigher, 2010, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, bela jelka, Abies alba, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 18.12.2023; Ogledov: 463; Prenosov: 135
Celotno besedilo (647,99 KB) |
7. |
8. Smernice za zagotavljanje gozdnega reprodukcijskega materiala : predlog pripravljen v okviru projekta LIFEGENMONKristina Sever, Boris Rantaša, Marijana Vidrih Minić, Natalija Dovč, Janez Kermavnar, Marjana Westergren, Gregor Božič, Matjaž Guček, Andrej Breznikar, Aleš Poljanec, Hojka Kraigher, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdni reprodukcijski material, gozdni semenski objekti, provenienčna območja, vrste, genetska pestrost
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2023; Ogledov: 831; Prenosov: 222
Celotno besedilo (819,82 KB) |
9. |
10. |
