1. Smernice za zagotavljanje gozdnega reprodukcijskega materiala : predlog pripravljen v okviru projekta LIFEGENMONKristina Sever, Boris Rantaša, Marijana Vidrih Minić, Natalija Dovč, Janez Kermavnar, Marjana Westergren, Gregor Božič, Matjaž Guček, Andrej Breznikar, Aleš Poljanec, Hojka Kraigher, 2021, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdni reprodukcijski material, gozdni semenski objekti, provenienčna območja, vrste, genetska pestrost
Objavljeno v DiRROS: 14.11.2023; Ogledov: 113; Prenosov: 40
 Celotno besedilo (819,82 KB) |
2. |
3. |
4. Kako ravnati, ko civilna družba nasprotuje gozdarskim ukrepom?Boris Rantaša, Aleš Poljanec, 2023, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: javno mnenje, gozdarski ukrepi, Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib, Ljubljana
Objavljeno v DiRROS: 19.05.2023; Ogledov: 181; Prenosov: 38
Celotno besedilo (47,62 KB) |
5. |
6. Upravljanje prostoživečih živali čezmejnega območja Julijskih Alp na primeru alpskega kozoroga in severnega (alpskega) gamsaAndreja Nève Repe, Andrej Arih, Marco Favalli, Irena Bertoncelj, Aleš Poljanec, 2023, strokovni članek Povzetek: Ekološka povezljivost je osnova, ki omogoča naravne procese vrst, kot so pretok genov, selitev, širjenje arealov vrst, in je pomembna za dolgoročno ohranjanje vrst ter njihovih habitatov. Za zagotavljanje ekološke povezljivosti je bistvena fizična povezanost habitatov in enostavno prehajanje osebkov ter vrst med njimi. Ovira za prehajanje organizmov in ohranjanje vrst med državami so razlike v politikah, zakonodaji in upravljanju prostoživečih živali. Neusklajeno upravljanje s prostoživečimi živalmi na obeh straneh državne meje lahko povzroči težave pri povezovanju populacij nekaterih vrst, ker vpliva na gibanje in vedenje živali. Zato so čezmejna zavarovana območja pomembna za zagotavljanje ekološke povezljivosti med dvema državama ali več. Za alpski prostor sta pomembni vrsti alpski kozorog (Capra ibex) in severni (alpski) gams (Rupicapra rupicapra). Zato smo za čezmejno območje Julijskih Alp (velikost 289.660 ha), ki leži med Italijo in Slovenijo, v projektih AlpBioNet2030 in DINALPCONNECT analizirali stanje in upravljanje obeh vrst ter predlagali izboljšave upravljanja s ciljem izboljšati stanje populacij in zagotoviti ekološko povezljivost habitata za vrste na širšem čezmejnem območju. Od leta 2017 smo izpeljali štiri čezmejne delavnice z deležniki z italijanske in slovenske strani (predstavniki lovcev, lastnikov zemljišč, upravljavcev zavarovanih območij, gozdarjev, odločevalcev na nacionalni in regionalni ravni (ministrstva, občine) ter varstva narave). Rezultat participativnega procesa je čezmejni koncept celostnega upravljanja z alpskim kozorogom in severnim (alpskim) gamsom ter njunima habitatoma, ki vsebuje vizijo in strategijo čezmejnega upravljanja ter akcijski načrt na čezmejnem območju Julijskih Alp.
Ključne besede: ekološka povezljivost, alpski kozorog, severni (alpski) gams, čezmejno upravljanje, Julijske Alpe
Objavljeno v DiRROS: 19.04.2023; Ogledov: 285; Prenosov: 58
Celotno besedilo (493,99 KB) |
7. |
8. |
9. Hibridno sodelovanje zainteresirane javnosti v procesu obnove območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov za obdobje 2021–2030Aleš Poljanec, Matjaž Guček, Matija Stergar, Andreja Gregorič, Tina Simončič, Miha Marenče, Tjaša Baloh, Boris Rantaša, 2022, strokovni članek Povzetek: V letih 2020, 2021 in 2022 je potekala obnova območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov (v nadaljevanju območni načrti), ki bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov do leta 2030. Zaradi vse zahtevnejšega upravljanja gozdnih ekosistemov in usklajevanja številnih interesov je sodelovanje deležnikov v postopku priprave in sprejemanja območnih načrtov ključnega pomena. Pri tokratni obnovi območnih načrtov je bil velik poudarek ravno na vključevanju lastnikov gozdov in drugih deležnikov v proces izdelave in sprejemanja načrtov. Formalno določeno participacijo smo nadgradili z aktivnejšim vključevanjem zainteresirane javnosti prek številnih predstavitev, delavnic, anket in sestankov. V letih 2020 in 2021 je bilo tako v sklopu priprave območnih načrtov, poleg zbiranja pobud in javne razprave ter javne predstavitve načrtov, dodatno organiziranih 73 delavnic na regionalni in nacionalni ravni, na katerih je sodelovalo več kot dva tisoč udeležencev. Zaradi preprečevalnih ukrepov zaradi epidemije bolezni covid-19 je večina participativnih aktivnosti v letih 2020 in 2021 potekala v spletni obliki, kar je pospešilo digitalizacijo gozdarstva. Nastala so številna orodja za digitalno sodelovanje, in sicer od novih programskih rešitev na spletni strani do široke implementacije in uporabe orodij za digitalno sodelovanje. Rezultati participativnih aktivnosti so bili vgrajeni v osnutke območnih načrtov. Nadgradnja participativnega pristopa in vključevanje zainteresirane javnosti že v fazi priprave osnutkov območnih načrtov sta prispevala k večji usklajenosti gozdnogospodarskega in lovskoupravljavskega dela območnih načrtov, večji kakovosti in izvedljivosti načrtov ter usklajevanju ekonomskih, ekoloških in socialnih vidikov upravljanja z gozdnimi ekosistemi.
Ključne besede: gozdnogospodarski načrti območij, dolgoročni lovskoupravljavski načrti, participativno načrtovanje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 352; Prenosov: 100
Celotno besedilo (630,18 KB) |
10. |
