Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
Raziskovalni podatki

Možnosti:
  Ponastavi

Iskalni niz: "avtor" (Aleš Kadunc) .

1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Rastne značilnosti gorskega javorja (Acer pseudoplatanus L.) v Sloveniji
Aleš Kadunc, Marijan Kotar, 2003

Povzetek: Prispevek obravnava rastne značilnosti gorskega javorja na štirih skupinskih gozdnih rastiščih v Sloveniji. Analizirali smo višinsko in debelinsko rast 191gorskih javorjev s 30 lokacij. Na treh izmed njih smo opravljali desetdnevne meritve višinskega priraščanja mladic gorskega javorja. Pokazalo se je, da gorski javor v višino najhitreje raste na javorovjih, sledijo bukovja in nazadnje jelovo bukova rastišča. Kar zadeva debelinsko rast, v mladosti najhitreje rastejo javorovja, kasneje pa jih prehiti gorski javor z bukovih in jelovo bukovih rastišč. Debelinsko priraščanje je v pozitivni povezavi z velikostjo krošnje. Tekoči višinski prirastek najpogosteje kulminira med 12. in 14. letom starosti, debelinski pa med 20. in 40. letom. Povprečni starostni višinski prirastek doseže kulminacijo večinoma med 20. in 25. letom, povprečni debelinski prirastek pa med 30. in 50. letom starosti. Višinsko priraščanje gorskega javorja ima eno in izrazito kulminacijo v rastnisezoni, čas intenzivnega priraščanja pa traja 30-40 dni.
Ključne besede: gorski javor, Acer pseudoplatanus L., rastišče, višinska rast, debelinska rast, velikost krošnje, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1892; Prenosov: 551
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Rastne značilnosti velikega jesena (fraxinus excelsior l.) v Sloveniji
Aleš Kadunc, 2004

Povzetek: Prispevek obravnava rastne značilnosti velikega jesena na štirih skupinah gozdnih rastišč v Sloveniji. Analizirali smo višinsko in debelinsko rast 162 velikih jesenov z 20 lokacij. Pokazalo se je, da najhitreje raste v višino veliki jesen na gabrovjih, po 70. letu ga prehiti jesen z jesenovih rastišč. Izrazito najpočasnejše rasti je jesen na gorskih bukovih rastiščih z apnenčasto matično podlago. Na teh rastiščih pokaže jesen zmerno, toda izrednovztrajno debelinsko rast, ki s starostjo ne upada in pri 80-90 letih preseže vse pre-ostale tri rastiščne skupine. Debelinska rast jesenovih, gabrovih in bukovih rastišč silikatne oziroma mešane podlage je do 50. leta strma, potem začne upadati, najpočasneje na jesenovih rastiščih. Tekoči višinski prirastek kulminira najpogosteje do 10. leta, povprečni starostni višinski prirastek pa do 20. leta. Tekoči debelinski prirastek kulminira med 6. in 67. letom, najpogosteje med 11.in 30. letom. Povprečni starostni debelinski prirastek kulminira v širšem razponu kot tekoči, in sicer med 12. in 99. letom, le redko pa pred 30. letom starosti. Razlike v višinskem in debelinskem priraščanju so lahko precejšnje tudi znotraj istih rastiščnih enot.
Ključne besede: veliki jesen, Fraxinus excelsior L., rastišče, višinska rast, debelinska rast, velikost krošnje, Slovenija
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1787; Prenosov: 589
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Volumenska in vrednostna zgradba ter priraščanje visokokakovostnih bukovih sestojev v Sloveniji
Aleš Kadunc, Marijan Kotar, 2005

Povzetek: Namen raziskave je bil ugotoviti strukturo lesnih zalog, tekočega volumenskegaprirastka, (denarne) vrednosti lesne zaloge in tekoči vrednostni prirastek po različnih socialnih kolektivih v visokokakovostnih bukovih sestojih. Analizirani so bili sestoji z 18 rastiščnih enot, pri vsaki s po petimi ploskvami velikosti 30 x 30 m. Na vseh 90 ploskvah je bila napravljena debelna analiza vsega drevja nad merskim pragom in ocenjena kakovost debel po četrtinah. Na podlagi debelnih analiz in ocenjene kakovosti smo ugotovili volumen sestojev, tekoči desetletni volumenski prirastek, vrednost sestojev intekoči desetletni vrednostni prirastek. Nad 90 % volumna in še nekaj večji delež vrednosti pripada strehi sestoja. Kolektiv 100 najdebelejših dreves na hektar zavzema okoli polovico volumna oziroma vrednosti sestoja. Delež furnirske kakovosti je izredno nizek (3 %), delež hlodovine za luščenje pa petkrat višji. Sestoji dosegajo najvišje vrednosti na rastiščih montanskih bukovij.
Ključne besede: bukov sestoj, lesna zaloga, vrednost sestoja, tekoči volumenski prirastek, tekoči vrednostni prirastek, kakovostna zgradba, socialni kolektiv
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1804; Prenosov: 550
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Factors influencing growth of mature sycamore trees (Acer pseudoplatanus L.) on carbonate bedrock
Aleš Kadunc, Marijan Kotar, 2005

Povzetek: This paper presents the growth potential of sycamore (Acer pseudoplatanus L.) on four types of forest sites located on carbonate bedrock. The research covers sycamore sites (Aceri-Fraxinetum ill.), beech sites (Lamio orvalae-Fagetum), beech sites planted with Norway spruce, and silver fir-beechsites (Omphalodo-Fagetum aceretosum). The analyses for each forest type were carried out on five plots. Our aim was to determine the effect of site factors and stand parameters on sycamore growth. Site productivity (SP) is positively correlated with soil depth, coarse silt percentage in the cambichorizon, the content of phosphorus in leaves and, partly, with potassium. The effect of nitrogen supply on height growth or SP was not confirmed. Furthermore, height growth on sites with a higher rate of nutrient cycling, higher macronutrient supply and higher sand percentage in the cambic horizon is significantly faster. As to the growth of basal area, in addition to positive dependences of crown size, many other correlations with site factors were confirmed.
Ključne besede: beech stand, growing stock, stand value, current volume increment, current value increment, quality structure, social collective
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1882; Prenosov: 535
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Growth characteristics of European beech (Fagus sylvatica L.) on Isopyro-Fagetum KOS. 62 site
Gregor Meterc, Aleš Kadunc, 2009

Povzetek: In this paper, growth characteristics of European beech (Fagus sylvatica L.) stands on site of Isopyro-Fagetum KOS. 62 are analysed. The research was carried out in Zasavje, where in mature beech stands five plots measuring 30x30 m were set. All trees above 10 cm were measured and cut for stem analyses. Increment of the last 10 years is statistically significantly influenced by (chronologic) age of trees, shade effect, diameter at breast height, social class and very rarely by crown dimensions. The time of current increment culmination is dependent on age, diameter at breast height, social class and on shade effect. As regards site productivity of the analysed site, a very broad range was ascertained. Variation is almost completely explained by altitude. On three plots sites, productivity increase was confirmed, whereas on one plot the changes were not significant and on one plot site productivity decreased, probably due to the transmitter on Mt Kum.
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1683; Prenosov: 540
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Analiza horizontalne zgradbe bukovih sestojev s podatki s stalnih vzorčnih ploskev
Tina Simončič, Aleš Kadunc, Andrej Bončina, 2009

Povzetek: Na vzorcu petih izbranih gozdnogospodarskih enot smo po glavnih sestojnih tipih analizirali horizontalno zgradbo bukovih sestojev. Zgradbo smo prikazali z indeksi diverzitete, podrobneje smo obravnavali razmestitev dreves in diferenciacijo njihovega premera. Ugotavljali smo vpliv nekaterih okoljskih dejavnikov ter intenzivnosti poseka na razmestitev. Za analizo smo uporabili podatkovno zbirko stalnih vzorènih ploskev (SVP) Zavoda za gozdove Slovenije. Razmestitev v sestojih se priblizuje naključni enakomerni razmestitvi, opazne so posamezne tendence dreves k sopasti oziroma sistematični razmestitvi. V sestojih prevladuje povprečna diferenciacija premerov, kar kaze na veèjo enomernost. V mlajših razvojnih fazah je nekoliko močneje nakazana sopasta razmestitev, diferenciacija premerov je manjsa. Na manjšo diferenciacijo premera vplivamo z večjo intenziteto poseka, šopasta razmestitev dreves je močneje nakazana na terenih s strmejsimi nakloni. Različne indekse diverzitete lahko izračunamo s podatki s SVP, ki so primerni predvsem za metodo izbranega drevesa in njegovih štirih najbližjih sosedov. Vzorec horizontalne zgradbe omogoča natanènejsi vpogled v sestojno zgradbo, pomemben je pri ocenjevanju mehanske stabilnosti sestojev, biodiverzitete, sestojne gostote in učinkov gospodarjenja.
Ključne besede: Fagus sylvatica, horizontalna zgradba, indeksi diverzitete, razmestitev dreves, diferenciacija premerov, stalne vzorčne ploskve, sestojni tipi, rastišča, gospodarjenje z gozdovi
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1907; Prenosov: 552
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Felling maturity criteria of beech stands in Slovakia
Rudolf Petráš, Julian Mecko, Aleš Kadunc, 2010

Povzetek: In this paper, we focus on the felling maturity of beech stands in Slovakia. From an economic point of view, felling maturity of stands depends on volume production, assortment composition at different stand ages, and costs of forest labour. The culmination of net value production serves as a prevailing criterion of felling maturity. Our analyses showed a modest decrease in felling costs after the stand age of 40 years. The mean value increment of beech stands was yield class dependent. The ages of stands when total mean increments culminated were, in comparison with volume production, older on average by 15 years for gross yield and by 28 years for net yield. The latter culminated between 105 and 150 years.
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1668; Prenosov: 506
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Quality and timber value of European larch (Larix decidua Mill.) trees in the Karavanke region
Aleš Kadunc, Aleš Poljanec, 2011

Povzetek: Although European larch is a commercially important tree species in the Alps, this study is among the first focusing on the quality and value of larch trees. Data from permanent sample plots of the Slovenia Forest Service (802 plots; 1851 trees) was used to model the quality and value of standing larch trees. The share of excellent and very good quality timber amounted to 49%, but the share of veneer logs and sawlogs I was only 11.7%. The quality and value of larch trees were positively influenced by the diameter at breast height and stand basal area, and negatively by altitude and harvesting intensity. In addition, timber value was higher in stands in regeneration and uneven-aged stands and in stands with a low share of spruce or high share of deciduous tree species. Trees from higher social layers and undamaged trees also proved to have more valuable timber. The quality of larch trees was lower on extreme beech and pine forest types.
DiRROS - Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1692; Prenosov: 514
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
10.
Ob rob delavnici Problematika podlubnikov - iskanje operativnih rešitev
Marko Matjašič, Andrej Avsenek, Aleš Kadunc, 2019

Povzetek: Na Zgornjem Gorenjskem že nekaj let beležimo/jo velike napade podlubnikov. Ker je količina prizadetega drevja zelo velika, prihaja do precejšnjih organizacijskih, kadrovskih, logističnih in komercialnih težav. Z namenom iskanja operativnih rešitev sta GG Bled d.o.o. in Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled, organizirala enodnevno delavnico na Pokljuki. Na njej je bilo predstavljenih pet referatov, od tega trije tujih strokovnjakov. Nadalje je bila izvedena tudi anketa, katere rezultati so podrobno predstavljeni v prispevku.
Ključne besede: obvladovanje podlubnikov, smrekovi sestoji, Zgornja Gorenjska, operativne težave, anketa
DiRROS - Objavljeno: 19.10.2019; Ogledov: 1096; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (126,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh