Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Background. Circulating tumor cells (CTCs) have become an important biomarker in breast cancer. Different iso-lation tech-niques based on their biological or physical features were established. Currently, the most widely used methods for visualization after their separation are based on immunofluorescent staining, which does not provide the information on the morphology.Materials and methods. The aim of this study was to evaluate how two different separation techniques affect cell morphology and to analyse cell morphology with techniques used in routine cytopathological laboratory. A direct side-by-side comparison of physical (Parsortix%) and biological (MACS%) separation technique was performed.Results. In the preclinical setting, both isolation techniques retained the viability and antigenic characteristics of MCF7 breast cancer cells. Some signs of degeneration such as cell swelling, cytoplasmic blebs, villous projections and vacuolization were observed. In metastatic breast cancer patient cohort, morphological features of isolated CTCs were dependent on the separation technique. After physical separation, CTCs with preserved cell morphology were detected. After biological separation the majority of the isolated CTCs were so degenerated that their identity was difficult to confirm.Conclusions. Taken together, physical separation is a suitable technique for detection of CTCs with preserved cell morphology for the use in a routine cytopathological laboratory.
Ključne besede: circulating tumor cells, breast cancer, morphology
Objavljeno v DiRROS: 22.07.2024; Ogledov: 669; Prenosov: 353
Celotno besedilo (1,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2023; Ogledov: 1254; Prenosov: 306
Celotno besedilo (45,75 KB)

Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 2297; Prenosov: 406
Celotno besedilo (420,40 KB)

Ključne besede: radioterapija, tumorski modeli, eksperimentalna onkologija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 1336; Prenosov: 358
Celotno besedilo (80,61 KB)