1. Pravi jezik in kriva vera : reformacija na Slovenskem v učbenikih za pouk zgodovine do druge svetovne vojneŽiga Oman, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Reformacija na Slovenskem in njeni akterji zaradi vloge pri vzpostavitvi slovenskega knjižnega jezika sodijo med temeljne gradnike slovenskega naroda in države. Pri njihovem uveljavljanju v družbi imajo že od 19. stoletja pomembno vlogo učbeniki za zgodovino kot orodje uradne vednosti, ki mlade generacije z vsakokratnim ideološko ustreznim tolmačenjem preteklosti vključujejo v nacionalno ali državno skupnost. Članek analizira obravnavo slovenskih reformatorjev in reformacije v učbenikih za zgodovino do druge svetovne vojne, zlasti po letu 1881, v enem ključnih obdobij vzpostavljanja slovenskega naroda in državnosti. Analiza pokaže, da so učbeniki – kljub splošnemu sprejetju konstitutivne vloge protestantskega slovstva za slovenski narod v 19. stoletju – do druge svetovne vojne odražali tudi mestoma zelo izrazita razhajanja pri vrednotenju reformacije med vodilnimi političnimi tabori. Ključne besede: učbeniki, reformacija, kultura spominjanja, nacionalni imaginarij, zgodovina šolstva, gradniki naroda in države Objavljeno v DiRROS: 04.09.2026; Ogledov: 119; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,57 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Kosezi med zgodovinopisjem in kulturo spominjanja : (re)konstrukcija, recepcija in (re)interpretacijeŽiga Oman, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Kosezi ali Edlinge že več kot stoletje burijo duhove v nacionalni zgodovini in kulturi spominjanja na obeh straneh Karavank. Medtem ko avstrijska historiografija zagovarja zlasti germansko poreklo sloja, je v slovenski uveljavljen kot del karantanske družbe, ki naj bi preživel do 16., do neke mere pa še v 19. stoletje, zato v nacionalnem imaginariju tvori del kontinuitete s »prvo slovensko državo«. Članek je osredotočen na (re)konstrukcijo in recepcijo besede kosez ter družbenega sloja, ki naj bi ga označevala, v slovenski znanosti in kulturi spominjanja, pri čemer se dotakne tudi avstrijskih interpretacij. V nacionalni imaginarij so kosezi vstopili predvsem preko povezave z ustoličevanjem koroških vojvod. Ta je bila odkrita dve desetletji pred (re)konstrukcijo besede »kosez« v letih 1912/13, ki v ljudskem spominu ni izpričana. Preko ustoličevanja so kosezi v nacionalni zgodovini že med svetovnima vojnama postali eden od gradnikov slovenskega naroda, v kulturi spominjanja pa so se uveljavili s povojno recepcijo poljudnoznanstvenih del ter šolskih učbenikov, utemeljenih zlasti na interpretacijah Boga Grafenauerja. Ključne besede: kosezi, Edlinge, kultura spominjanja, nacionalni imaginarij, zgodovinopisje, gradniki naroda in države, nacionalizem, Koroška, Slovenija, Avstrija Objavljeno v DiRROS: 03.09.2026; Ogledov: 148; Prenosov: 80
Celotno besedilo (2,51 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Sosedje in sovražniki : reševanje sporov pred ljubljanskim mestnim svetom v zgodnjem novem veku (1521–1671)Žiga Oman, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava sovražnosti med meščani in drugimi prebivalci zgodnjenovoveške Ljubljane, ki so dokumentirane v zapisnikih mestnega sveta iz let 1521–1671. V tradicionalnem reševanju sporov je bil koncept sovražnosti tesno povezan z nasilnim povračilom, kar je bilo nasprotno idealom meščanskih skupnosti, od srednjega veka utemeljenih na odreku pravici do maščevanja. Osredotočena na pojmovanje sovražnosti v glavnem mestu Kranjske po normativni prepovedi maščevanja, razprava analizira vlogo, jezik in čustveno razsežnost tradicionalnih praks reševanja sporov, njihovo prepletenost s sodnim postopkom ter sobivanje s kazensko zakonodajo. Ključne besede: ovražnost, maščevanje, fajda, čast, nasilje, mediacija, pomiritev, kaznovanje, reševanje sporov, meščani, mestno prebivalstvo, mestni svet, Ljubljana, 16. stoletje, 17. stoletje Objavljeno v DiRROS: 22.07.2026; Ogledov: 250; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,92 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Za pest češenj - maščevanje za zasedbo Plumberka : Primer medstanovske sovražnosti na Štajerskem v poznem 17. stoletjuŽiga Oman, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Leta 1681, v izteku najhujše epidemije kuge, ki je prizadela zgodnjenovoveško Spodnjo Štajersko, je v nasilje prerasel spor med žalskim trškim svétnikom Janezom Krištofom Pilpachom in Ferdinandom baronom Migliem, lastnikom Žalcu bližnjega dvorca Plumberk. Tržan Pilpach je s pomočjo vojakov, ki jih je pridobil od grofov Strassoldov iz Krškega, dvorec med nasprotnikovo odsotnostjo zasedel in oplenil, za kar se mu je plemič maščeval z oboroženim vdorom in oplenitvijo njegove hiše v trgu. Članek precej neobičajno, aktivno sovražnost med statusno neenakima nasprotnikoma analizira skozi tradicionalne prakse vodenja ter reševanja sporov, kar omogoča tudi vpogled v siceršnje družbene odnose med glavnimi akterji spora. Ključne besede: zgodovina Štajerske, 17. st., sovražnost, fajda, maščevanje, nasilje, reševanje sporov, plemstvo, epidemija kuge, ne zaključna dela Objavljeno v DiRROS: 08.07.2026; Ogledov: 174; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,70 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Enmity After the Feud : Violence and Its Control in Inner Austria, 1500–1750Žiga Oman, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Centring on non-nobles in the Duchies of Styria, Carniola and Carinthia, this paper addresses dispute settlement in Inner Austria, following the Imperial prohibition of feud in 1495 and the Habsburgs’ local consolidation of power earlier in the century. These developments are said to have brought about an end to feuding in the duchies in the 1500s, but by focusing on the concept of enmity, which articulated the same state of social relations, this article presents ample evidence that among all social classes dispute settlement retained much of the traditional practices well into the 1700s. Their survival was instrumentally underpinned by various courts of law and local authorities, regarding them as an indispensable element of keeping social cohesion and peace. Ključne besede: feud, enmity, violence, peacemaking, dispute settlement, peasants, burghers, courts of law, legal culture, Inner Austria, Styria, Carniola, Carinthia, early modern period Objavljeno v DiRROS: 08.07.2026; Ogledov: 215; Prenosov: 182
Celotno besedilo (3,24 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Od soseda do tujca : izgon v zgodnjenovoveški LjubljaniŽiga Oman, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Osredotočen na zapisnike mestnega sveta iz let 1521–1677 članek obravnava izgon za sankcioniranje kaznivih dejanj v zgodnjenovoveški Ljubljani. Začasni ali trajni izgon neželenih ljudi in deviantnega vedênja je bil eno temeljnih orodij in obredij družbenega nadzora v mestih srednjeveške in novoveške Evrope. Zlasti od poznega 15. stoletja naprej se je krepila raba izgona za varovanje morale, ki se je zaostrila z reformacijo ter protire formacijo in katoliško prenovo. Razprava analizira, kako so ljubljanske avtonomne mestne oblasti v 16. in 17. stoletju uporabljale izgon za vzdrževanje družbenega in moralnega reda ter kako so na izrekanje sankcije vplivali delikt, spol in družbeni položaj tistih, ki jih je sankcija doletela, kot tudi pričakovanja prebivalstva glede ohranjanja reda in miru. Ključne besede: izgon, družbeni nadzor, kriminal, morala, meščani, mestno prebivalstvo, mestni svet, mestno sodišče, Ljubljana, 16. stoletje, 17. stoletje Objavljeno v DiRROS: 19.06.2026; Ogledov: 234; Prenosov: 212
Celotno besedilo (2,13 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |