1. Karakterizacija anatomske zgradbe in osnovnih fizikalnih lastnosti velenjskega ksilitaŽeljko Gorišek, Katarina Čufar, Aleš Straže, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ksilit je litotip lignita, ki ga poznamo predvsem kot kurivo. Les, iz katerega je nastal, je v obdobju skoraj dveh milijonov let doživel drastične spremembe, struktura lesa pa je delno še prepoznavna. Ksilit po videzu pogosto spominja na lesne vrste s temno jedrovino. Opravili smo karakterizacijo ksilita z vidika anatomije lesa, iz katerega je nastal, raziskali njegovo ohranjenost in določili osnovne fizikalne značilnosti. Prepoznali smo osnovno tkivo iz traheid, enoredno in homocelularno trakovno tkivo, taksodioidne piknje v križnih poljih in obilico aksialnega parenhima z vključki. To nakazuje, da je ksilit nastal iz lesa golosemenk (iglavcev) iz družine Taxodiaceae (taksodijevke) ali Cupressaceae (cipresovke). Barvnometrično je ksilit v sistemu CIELab* primerljiv z jedrovino lesa ebenovine ali wengeja. Proučeni ksilit je imel gostoto v absolutno suhem stanju 1216 kg/m3, zaradi velikega volumenskega skrčka (v povprečju 28.2 %) paje bila srednja osnovna gostota samo 873 kg/m3. Celotni linearni skrčki so veliki, kar se kot posledica kaže v neugodnih kazalnikih dimenzijske stabilnosti (qT = 0.65 %/%, qR = 0.30 %/%). Nadpovprečno visoke so tudi ravnovesne vlažnosti ksilita v procesu desorpcije, sorpcijska kapaciteta v procesu adsorpcije pa je podobna kot pri lesnih vrstah z visoko gostoto. Sorpcijski model GAB se je izkazal kot primeren za izravnavo sorpcijskih podatkov.
Ključne besede: ksilit, anatomska zgradba, les, barva, gostota, sorpcija, krčenje, dimenzijska stabilnost
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3905; Prenosov: 1706
 Celotno besedilo (867,20 KB) |
2. Optimization of energy consumption and costs of wood drying with use of different drying techniquesŽeljko Gorišek, Aleš Straže, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: The time and energy required for wood drying and therefore drying costs are among the highest in wood products manufacturing. Analysis of the drying process costs is very complex and needs to evaluate the cost of investments, energy, labour as well as defects of lumber or added value. In the present research work, we upgraded the computer aided engineering (CAE) model of wood drying processes with the economic evaluation of different drying techniques. By analyzing and comparing the costs of different drying processes, the model is able to predict the transition wood moisture content (MCt) at which the alteration from one to another drying technique would get the best results. The model was verified on data from several air- and kiln-drying experiments on 38 mm thick beech wood (Fagus sylvatica L.) boards. Computer simulation predicted advantages of combined dying beech wood with air predrying and continued and finished with kiln drying. The MCt in the winter period was at about 40% MC and decreased to 23% in favourable climate conditions in spring and summer months. The model can be also used for optimising the combination of other drying techniques.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3677; Prenosov: 1676
Celotno besedilo (2,63 MB) |
3. Changes of ashwood pH-value during conventional dryingAleš Straže, Sandi Torkar, Vesna Tišler, Željko Gorišek, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: Changes of pH of sawn wood during conventional drying were studied. Green ashwood boards (Fraxinus excelsior L.), 25.4 mm in thickness, were exposed to 1 month air drying and to kiln drying using 7 schedules, reached by varying temperature (20°C, 30°C and 65°C) and relative air humidity (33% to 90%). Wood samples for pH and moisture content (MC) determination were taken in successive time interval at 3 board`s depths (1/10, 1/3 and 1/2 of thickness).MC was established gravimetrically. pH-value determination of solid wood water system by suspending wood dust into distilled water was used. The lowest used temperature and duration of drying procedure had not significant influence on wood pH. Wood acidification was confirmed at higher drying temperatures (30°C and 65°C), particularly with lower drying rates and prolongation of the procedure. Among all the factors, drying temperature had the greatest impact on the pH-value of wood.
Ključne besede: ash-wood, pH-value, drying, drying conditions
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3692; Prenosov: 1678
Celotno besedilo (279,40 KB) |
4. Krčenje in nabrekanje ter dimenzijska stabilnost juvenilnega in adultnega lesa smreke in jelkeŽeljko Gorišek, Milan Klinc, 1997, izvirni znanstveni članek Ključne besede: jelovina, Abies alba Mill., smrekovina, Picea abies Karst., adultni les, juvenilni les, gostota, krčenje, nabrekanje, dimenzijska stabilnost
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4100; Prenosov: 1700
Celotno besedilo (905,87 KB) |
5. |
6. Fizikalne in mehanske lastnosti svežega in osušenega lesa v bukovih deblih, izruvanih med žledolomomŽeljko Gorišek, Denis Plavčak, Dominika Gornik Bučar, Maks Merela, Katarina Čufar, Aleš Straže, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V raziskavi smo preučevali fizikalne in mehanske lastnosti lesa v deblih navadnih bukev (Fagus sylvatica L.), izruvanih med žledolomom. Lastnosti smo preučevali na vzporednih preizkušancih sveže in osušene bukovine, ki smo jih sistematično vzorčili po radialni in vertikalni smeri dreves. Določili smo gostoto, togost, upogibno trdnost, strižno trdnost v smeri lesnih vlaken ter tlačno trdnost lesa v vseh anatomskih smereh. Togost smo primerjalno vrednotili med statično 4-točkovnim upogibom in nedestruktivno z merjenjem hitrosti ultrazvoka ter z določanjem frekvenčnega odziva. V drevesih, ki so izruvana obležala v gozdu od februarja do konca vegetacijske dobe 2014 in so imela delno ohranjen koreninski sistem, aktivno krošnjo in zadosten kapilarni tok, nismo zaznali sprememb gostote in mehanskih lastnosti, ki bi bile posledica razkroja lesa. Tako v svežem kot osušenem stanju smo ugotovili značilni vzorec porazdelitve gostote in trdnosti. Gostota lesa je po višini dreves naraščala, v radialni smeri od stržena proti periferiji debla pa smo zaznali rahel trend zmanjševanja. Mehanske lastnosti z izjemo prečne tlačne trdnosti se povečujejo tako po višini debla kot tudi od stržena proti kambiju in so bile vedno boljše pri osušenem kot pri svežem lesu. Zanesljivost nedestruktivnih metod za določanje togosti je večja pri ocenjevanju osušenega lesa. Za oceno upogibne trdnosti z nedestruktivnimi metodami še vedno priporočamo vzporedno vizualno opredelitev značilnosti lesa.
Ključne besede: bukev, Fagus sylvatica, gostota, mehanske lastnosti, nedestruktivno testiranje, žledolom
Objavljeno v DiRROS: 03.07.2017; Ogledov: 5329; Prenosov: 3000
Celotno besedilo (1012,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
