Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Špela Pezdevšek Malovrh) .

1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Private forest owner's cooperation in the machinery ring : is it a solution for wood mobilization from small-scale private forests?
Špela Pezdevšek Malovrh, Nike Krajnc, Matevž Triplat, 2022, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Legislation and policy makers have recognized private forest owners cooperation in machinery ring as an instrument to support wood mobilization through efficient use of machinery. The study analyzes private forest owner’s cooperation in the machinery ring in Slovenia and determines whether this cooperation contributes to wood mobilization from small-scale private forests. The research was conducted in two phases. In the first phase, the survey was conducted among the members of machinery rings at their annual general meetings (24 machinery rings participated in the survey, representing 64.9% of the total number of machinery rings). The questionnaire was distributed to all members present at the annual general meetings (n=529) and only those who were private forest owner or provided services within machinery rings were eligible to complete the questionnaire (n=438). In the second phase, data on the amount of service provided by machinery ring members were compared with the amount of felling in private forests for 2019 to gain insight into the extend of forestry work (timber harvesting) carried out in a private forest under neighbourhood assistance.The results show that machinery rings members are predominantly male, on average 50 years old, mainly with high school education and occupation in agriculture, owning on average 15.2 ha of forest. Regardless of forest management activities, machinery ring members perform forest management activities in their forest by themselves or with the help of family members. Only a small proportion of members use neighbourhood assistance to carry out the work. This most often occurs in the transport of timber. A very small proportion of members provide forest services through the machinery ring, but their scope of services is not insignificant. In 2019, machinery ring members most often performed harvesting activities with the chain saw, followed by timber skidding as a service. Equipment with machinery for providing services is good among members – about three quarters of them have a chainsaw and an adapted agricultural tractor, but this machinery is quite old, showing that machinery is insufficiently used for forestry operations. The results show that machinery rings are nowadays an essential part of strategic (operational) management in Slovenian agriculture and forestry, and provide important insights into the possibilities to improve forestry operations and the future development cooperation between private forest owners in machinery rings to support wood mobilization from small-scale private forests.
Ključne besede: private forest management, harvesting intensity, cooperation, machinery cooperation, neighbourhood assistance
Objavljeno v DiRROS: 25.04.2022; Ogledov: 152; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (611,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Aktiviranje gospodarjenja v zasebnih gozdovih s poslovnim sodelovanjem med zasebnimi lastniki gozdov in ponudniki gozdarskih storitev: študij primera revir Vodice
Nina Iveta, Špela Pezdevšek Malovrh, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku smo preverjali možnost aktiviranja gospodarjenja v zasebnih gozdovih s pomočjo poslovnega povezovanja znotraj poslovnih modelov 'zakup gozda' in 'upravljanje gozda' med zasebnimi lastniki gozdov in ponudniki gozdarskih storitev. S pomočjo anketiranja zasebnih lastnikov gozda (n = 205) in ponudnikov gozdarskih storitev (n = 14) smo ugotovili, da je pripra%vljenost za poslovno sodelovanje v obeh predlaganih poslovnih modelih večja pri ponudnikih gozdarskih storitev, kot pa je pri zasebnih lastnikih gozdov. Nadalje smo ugotovili, da je poslovno sodelovanje znotraj predlaganih poslovnih modelov uresni%čljivo, saj je stopnja sodelovanja zasebnih lastnikov gozdov s ponudniki gozdarskih storitev v 10-letnem obdobju zadovoljiva, hkrati pa so se predlagani pogoji, ki urejajo poslovno razmerje in temeljne obveznosti pogodbenih strank, izkazali za primerne za oba poslovna partnerja. Za začetek vzpostavitve poslovnega sodelovanja je treba najprej poskrbeti za promocijo poslovnega povezovanja in sodelovanja na lokalnem nivoju ter vzpostaviti poslovne odnose med potencialnimi partnerji.
Ključne besede: zasebni gozdovi, gospodarjenje, poslovno sodelovanje zasebnih lastnikov gozdov, ponudniki gozdarskih storitev, poslovni modeli, zakup gozda, upravljanje gozda, zasebni lastniki gozdov
Objavljeno v DiRROS: 17.08.2021; Ogledov: 1345; Prenosov: 951
.pdf Celotno besedilo (821,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Analiza delovanja Zveze lastnikov gozdov Slovenije s ciljem njenega izboljšanja - ali obstajajo možnosti za vzpostavitev novih poslovnih modelov sodelovanja s člani?
Kaja Plevnik, Špela Pezdevšek Malovrh, 2021, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Zveza lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS), ki povezuje lokalna združenja zasebnih lastnikov gozdov na državnem nivoju, se srečuje s problemom profesionalizacije pri svojem delovanju, zato je njeno delovanje omejeno. V cilju izboljšanja delovanja ZLGS in možnega poslovnega sodelovanja s člani v okviru novih poslovnih modelov smo opravili vodene intervjuje s predstavniki članov ZLGS (n = 24). Člani ZLGS so zadovoljni z delom ZLGS, predvsem zaradi njene vključenosti v procese sprejemanja zakonodaje. V prihodnje bi si člani želeli predvsem, da bi ZLGS delovala na področju skupne prodaje gozdno lesnih sortimentov (GLS), zato so izkazali velik interes za poslovno sodelovanje z ZLGS v smeri koordinirane prodaje GLS. Za uresničitev tega novega poslovnega modela je treba v prvi vrsti poskrbeti za promocijo koordinirane prodaje na lokalnem nivoju, zagotoviti primeren kader v ZLGS in vzpostaviti vezi med ponudniki in odkupovalci GLS.
Ključne besede: zasebni gozdovi, gospodarjenje, povezovanje zasebnih lastnikov gozdov, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, poslovni modeli
Objavljeno v DiRROS: 28.03.2021; Ogledov: 1847; Prenosov: 1232
.pdf Celotno besedilo (902,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Ovire in rešitve pri sanaciji v ujmah poškodovanih zasebnih gozdov
Darja Stare, Petra Grošelj, Špela Pezdevšek Malovrh, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Pogoste ujme v zadnjih letih so velik izziv pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi in povečujejo aktivnost vseh deležnikov vzdolž gozdno-lesne verige. V prispevku smo naredili pregled literature o sanaciji v ujmah poškodovanih zasebnih gozdov, s ciljem identificirati ovire, s katerimi se zasebni lastniki srečujejo pri sanaciji, in rešitve za hitrejšo in učinkovitejšo sanacijo. Po pregledu relevantne literature smo v končno analizo vključili 59 člankov in 25 zapisnikov dela koordinacijske skupine za sanacijo posledic vetroloma. Rezultati so pokazali, da se raziskovalci z identifikacijo ovir do sedaj še niso sistematično ukvarjali. Identificirali smo 51 ovir, ki smo jih razvrstili v 7 skupin, ter 68 rešitev, ki smo jih združili v 11 skupin. Največ raziskovalcev se je doslej ukvarjalo z ovirami iz skupine %Značilnosti zasebnih lastnikov gozdov% ter z rešitvami iz skupine %Sodelovanje med deležniki%. Nazadnje smo identificirane ovire povezali s primernimi rešitvami za sanacijo in ugotovili, da vse identificirane rešitve pomenijo rešitev za vsaj eno izmed ovir in da ima vsaka ovira vsaj eno rešitev. Raziskava je šele prvi, vendar pomemben korak pri spoznavanju dejavnikov odločanja za sanacijo in nadaljnje gospodarjenje v ujmah poškodovanih zasebnih gozdov.
Ključne besede: ujme, sanacija, zasebni gozdovi, lastniki gozdov, dejavniki odločanja
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2020; Ogledov: 2772; Prenosov: 946
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Analiza uspešnosti prodaje gozdnih lesnih sortimentov v gozdarski zadrugi lastnikov gozdov Pohorje - Kozjak
Gregor Černač, Špela Pezdevšek Malovrh, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku je na primeru Gozdarske zadruge lastnikov gozdov Pohorje - Kozjak (zadruga) analizirana prodaja gozdnih lesnih sortimentov (GLS) za obdobje 2013%2017. S pomočjo obračunov prodaje GLS smo pridobili podatke o količini in cenah GLS, o prodajalcih GLS ter trgu. Za analizo uspešnosti prodaje GLS smo zadružne cene primerjali s povprečnimi slovenskimi cenami. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili podatke o zadovoljstvu članov zadruge z odkupnimi cenami ter samim delovanjem zadruge. Zadruga je večino lesa odkupila od nečlanov zadruge ter ga v veliki meri prodala v sosednjo Avstrijo. Odkupna cena za GLS je v zadrugi za 18,3 % višja od povprečne slovenske. Člani zadruge so v povprečju zadovoljni s cenami za odkupljene GLS, a se kljub temu 37,5 % anketiranih odloča za prodajo tudi drugim odkupovalcem, kar dolgoročno pomeni problem. Na podlagi rezultatov zaključimo, da se je zadružni model poslovnega povezovanja lastnikov gozdov izkazal kot uspešen, zato je nujno, da začne država prek gozdne politike intenzivneje pospeševati in finančno podpirati tovrstne modele poslovnega povezovanja.
Ključne besede: zasebni gozdovi, poslovno povezovanje, lastništvo gozdov, gozdarske zadruge, trg lesa
Objavljeno v DiRROS: 20.08.2020; Ogledov: 3045; Prenosov: 991
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Varstvo gozdnih tal z vidika zakonodaje : ali obstajajo omejitve pri rabi sodobnih tehnologij?
Špela Pezdevšek Malovrh, Matevž Mihelič, Janez Krč, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Čeprav so tla ključnega pomena za trajnostni razvoj, se v zadnjem desetletju povečuje degradacija tal v EU. Izvzeta niso niti gozdna tla, ki so v zadnjih letih zaradi povečanega obsega naravnih nesreč in posledične rabe sodobnih tehnologij v Sloveniji vse pogosteje izpostavljena različnim degradacijskim procesom, med katerimi se najpogosteje pojavlja zbijanje tal. Prispevek s pomočjo analize vsebine analizira obstoječe politične dokumente, ki se nanašajo na področje varstva tal s poudarkom na zbitosti tal ter omejitve, ki lahko vplivajo na rabo sodobnih tehnologij, na mednarodni EU in nacionalni ravni. Rezultati so pokazali, da je EU sprejela ambiciozne cilje, povezane s preprečevanjem nadaljnje degradacije tal in ohranjanja funkcij tal v Tematski strategiji za varstvo tal, kjer je opredeljeno osem glavnih nevarnosti za tla, med katerimi je tudi zbitost tal. Ker pa na podlagi Strategije predlagana Direktiva o določitvi okvira za varstvo tal ni bila sprejeta, so različni vidiki varstva tal razdrobljeni na številna področja politik EU, pri čemer ima okoljska pomembnejšo vlogo. Kljub temu, da je zbitost tal identificirana kot ena izmed groženj tlom, je v političnih dokumentih EU relativno slabo zastopana in obravnavana. Gozdarska zakonodaja trenutno varstvo gozdnih tal obravnava le posredno predvsem v smislu izvajanja del v gozdovih, ki naj bi čim manj ogrožala gozdni ekosistem. V prihodnosti je treba k problematiki varstva (gozdnih) tal pristopiti veliko bolj konkretno kot do sedaj, predvsem zaradi vse pogostejše rabe sodobnih tehnologij v gozdarstvu, in predvsem postaviti dopustne meje uporabe sodobnih tehnologij na posameznih talnih tipih.
Ključne besede: politični okvirji, zakonodaja, gozdna tla, varstvo tal, degradacijski procesi, degradacija tal, zbitost tal, sodobne tehnologije
Objavljeno v DiRROS: 07.09.2018; Ogledov: 3297; Prenosov: 1875
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Poslovno povezovanje lastnikov gozdov na primeru Društva lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak
Špela Pezdevšek Malovrh, Tomislav Laktić, 2017, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Večina ključnih problemov gospodarjenja z zasebnimi gozdovi izhaja iz majhne in razdrobljene gozdne posesti, ki je v lasti velikega števila lastnikov. Zato je njihovo povezovanje ključno za bolj učinkovito gospodarjenje. Največji razmah so v zadnjih letih doživela društva lastnikov gozdov, ki so po Zakonu o društvih opredeljena kot samostojno in nepridobitno združenje. Kot odgovor temu se je med člani pokazala težnja po nadgradnji takšne oblike povezovanja v smeri poslovnega povezovanja. V prispevku je predstavljeno Društvo lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak kot primer dobre prakse širitve z društvenih aktivnosti na raven poslovnega (zadružnega) sodelovanja. Na vzorcu članov društva in zadruge je bila opravljena anketa o poslovnem povezovanju in možnostih profesionalizacije dela. Za poslovno povezovanje so bolj pripravljeni mlajši lastniki gozdov večjih gozdnih posesti z višjo stopnjo izobrazbe. Člani društva in zadruge so naklonjeni poslovnemu povezovanju in profesionalizaciji, vendar sami nočejo nositi finančnega bremena. Pri tem si želijo pomoči države v smislu finančnih spodbud za podporo dobrim praksam in profesionalizaciji dela.
Ključne besede: zasebni gozdovi, povezovanje zasebnih lastnikov gozdov, društvo lastnikov gozdov, gozdarska zadruga, profesionalizacija aktivnosti
Objavljeno v DiRROS: 25.10.2017; Ogledov: 3895; Prenosov: 1914
.pdf Celotno besedilo (675,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Analiza učinkovitosti učenja strojnika na stroju za sečnjo
Špela Pezdevšek Malovrh, Boštjan Košir, Janez Krč, 2004, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Članek obravnava načine učenja bodočih strojnikov za delo s strojem za sečnjo.Na prvem takšnem primeru v Sloveniji je opisan in analiziran potek učenja s simulatorjem in merjeni so časi posameznih postopkov pri dveh kandidatih. Opisano je delovanje simulatorja za učenje na stroju Timberjack 1270 D in potek enotedenskega tečaja. Narejena je primerjava med kandidatoma glede porabe časa in števila poškodb na virtualnem stroju in sestoju, ki jih je beležil program simulatorja. Podane so usmeritve za prihodnje študije in spremljanje učinkov strojnikov pri delu.
Ključne besede: stroji za sečnjo, strojna sečnja, simulator, učenje
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3101; Prenosov: 1100
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.56 sek.
Na vrh