1. Odprta znanost : Mala Loža, Koper, od 29. julija do 18. avgusta 2025 in Gallusovo nabrežje, Ljubljana, od 28. avgusta do 6. oktobra 20252025, razstava Ključne besede: odprta znanost, občanska znanost, raziskovalni podatki, podatkovni svetovalec, repozitoriji, projekt SPOZNAJ
Objavljeno v DiRROS: 06.11.2025; Ogledov: 98; Prenosov: 113
 Celotno besedilo (2,32 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. Prostorska razpršenost stanovanjskih enot kot pomemben dejavnik vpliva na stroške dolgotrajne oskrbeNorina Szander, Lorenzo Ros McDonnell, Marija Bogataj, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Več kot 90 % starostnikov bi se rado postaralo tam, kjer živijo. To idejo podpirajo tudi strateški načrti Evropskega semestra za dolgotrajno oskrbo (ang. European semesters on long-term care) za države članice, vendar ne vključujejo dovolj inovacij, da bi resnično izboljšali življenjske razmere starejših z ustrezno opremljenim okoljem in vzdržnim financiranjem. Prostorsko razpršenost stanovanj in gostoto poselitve v funkcionalnem območju bi morala pri načrtovanju grajenega okolja in drugih objektov za starejše posebej upoštevati vodstva ustanov, ki starejšim zagotavljajo namestitev, zdravstveno oskrbo in druge storitve, saj so cene logistike (prevoz materiala, delovna sila, prevoz starostnikov v dnevne programe itd.) precej odvisne od teh dveh dejavnikov. Na podlagi podatkov doma za ostarele v eni od madžarskih občin smo ocenili in optimizirali načrtovanje poti ter razporejanje za potrebe oskrbe starostnikov na domu glede na različne možne prostorske razporeditve in z različno gostoto strank. Poti negovalnega osebja, ki oskrbuje starostnike, smo simulirali s problemom trgovskega potnika (ang. multiple travelling salesman, mTSP), rešitve pa navajajo potrebno delovno silo in časovne zahteve za opravljanje storitev. Orodje, ki nam je omogočilo proučiti izide različnih možnosti, bi lahko tudi stroki pomagalo pri predvidevanju in načrtovanju prihodnjih sprememb pri stroških dolgotrajne oskrbe zaradi vse večjega števila starejših, ki bodo pri ohranjanju samostojnosti potrebovali pomoč, spreminjata pa se tudi gostota in razpršenost gospodinjstev.
Ključne besede: stanovanja, dolgotrajna oskrba, prostorska razpršenost, funkcionalna regija
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 383; Prenosov: 178
 Celotno besedilo (386,20 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Lastništvo stanovanj v Sloveniji : iskanje alternativne teorije o njegovi čezmerni rastiRichard Sendi, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Novejše raziskave kažejo, da se deleži lastniških stanovanj po vsej Evropi zvišujejo, primerjava statističnih podatkov pa kaže velike razlike v velikosti tega sektorja med zahodnoevropskimi državami ter državami Srednje in Vzhodne Evrope. Razvoj in rast lastniških stanovanj v zahodnoevropskih državah sta bila v znanstveni literaturi temeljito obdelana, pri čemer so bile predstavljene različne teorije, njihova močna prevlada v srednje- in vzhodnoevropskih državah pa je slabo raziskana. Zaradi pomanjkanja podrobne znanstvene razprave o tej temi je v literaturi še naprej vrzel, ki se kaže v tem, da še vedno ni utemeljene razlage neprimerno večjega razmaha stanovanjskega lastništva v postkomunističnih državah Srednje in Vzhodne Evrope. V članku skuša avtor to vrzel zapolniti. Njegov glavni argument je, da ni nujno, da dosedanje teorije, ki so jih razvili za razlago rasti stanovanjskega lastništva v zahodnoevropskih državah%(gospodarstvih z dolgo tradicijo kapitalizma), veljajo tudi za srednje- in vzhodnoevropske države% (nekdanja komunistična planska gospodarstva). Razprava se osredotoča na Slovenijo. Avtor skuša oblikovati alternativno teorijo, s katero bi lahko bolje pojasnili in razumeli vse večje preference do lastniških stanovanj v državi.
Ključne besede: globalna finančna kriza, stanovanjski mehurček, stanovanjska politika, lastništvo stanovanj, samogradnja, družinska hiša, stanovanja, komunizem
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 332; Prenosov: 175
Celotno besedilo (175,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Dejavniki, ki vplivajo na lokacijo manjših in srednje velikih podjetij v predmestju : primer metropolitanskega območja mest Gdansk, Gdynia in SopotJustyna Martyniuk-Pęczek, Olga Martyniuk, Anna Gierusz, Grzegorz Pęczek, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zaradi pomembne vloge manjših in srednje velikih podjetij (MSP) v evropskem gospodarstvu je ključno ustrezno poznavanje različnih dejavnikov, ki vplivajo na izbiro njihove lokacije. Kljub temu je v teoretičnih in empiričnih raziskavah industrijskih lokacij in urbanističnega načrtovanja velikost podjetij pogosto spregledana. V članku avtorji proučujejo kraj stalnega prebivališča kot dejavnik, ki spodbuja razvoj MSP v predmestjih. To smer razvoja potrjuje tudi multidisciplinarna raziskava, ki so jo izvedli na metropolitanskem območju mest Gdansk, Gdynia in Sopot. Dejavnike, ki vplivajo na lokacijo MSP na predmestnih območjih, so določili z anketo, ki so jo izvedli v 251 podjetjih v 7 občinah z najvišjo stopnjo suburbanizacije na proučevanem metropolitanskem območju. Raziskava je potrdila, da je za občine, v katerih potekajo najintenzivnejši procesi suburbanizacije, značilna višja stopnja poslovne dejavnosti. Lastniki podjetij odločitve o lokaciji podjetja večinoma sprejemajo v skladu z načeli vedenjske teorije. To pomeni, da pri svojih odločitvah pogosteje upoštevajo osebne dejavnike kot stroške ali povpraševanje. Zanje so najpomembnejši dejavniki življenjske razmere, kakovost javnega prostora, izobrazba in zdravstvo.
Ključne besede: podjetništvo, suburbanizacija, Poljska, predmestja
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 347; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Vodilne evropske trajnostne soseske : ključna načela in procesiPrimož Medved, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V zadnjih letih je vse več lokalnih projektov trajnostne urbane preobrazbe pogosto definiranih kot trajnostne soseske. Te so opisane kot "poskusi na področju urbanega trajnostnega razvoja", ki bi lahko dali konkretne odgovore na mnoge izzive, s katerimi se srečujejo današnja mesta oziroma družba. Namen tega članka je raziskati načrtovalski proces in razvoj dveh vodilnih primerov trajnostnih sosesk, pri katerih sta bili uporabljeni različni strategiji začetne implementacije: pristop "od zgoraj navzdol" v soseski Western Harbour (Malmö) in participatorni pristop "od spodaj navzgor" v soseski Vauban (Freiburg). Cilj članka je proučiti, kako je začetni implementacijski pristop pri trajnostni urbani prenovi vplival na urbanistično načrtovanje, socialno vzdržnost in lokalno upravljanje sosesk. Raziskava se osredotoča tudi na to, kako sta soseski vplivali oziroma prenesli "trajnostne urbane rešitve" v druge urbane kontekste.
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 303; Prenosov: 176
Celotno besedilo (787,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Okoljska estetika Sarajeva : mesto, ki ga oblikujejo spominiErna Husukić, Emina Zejnilović, 2017, pregledni znanstveni članek Povzetek: V članku avtorici obravnavata estetsko posebnost zdajšnjega Sarajeva in pokažeta, kako čas ustvarja družbeni odziv na vizualno kakovost prostora. Ob upoštevanju preobrazbe mestne krajine z vidika preoblikovanja identitete povojnega Sarajeva proučujeta senzorični stik ljudi z mestnim okoljem v povezavi s travmatičnimi dogodki in spreminjajočo se realnostjo, ki jo vsiljuje globalizacija. Njuna hipoteza je, da okoljsko estetiko povojnih mest določa travmatični spomin na fizično in socialno uničenje. Raziskava daje vpogled v različne teoretične razprave o spremembah vizualnega jezika in estetske kakovosti mestnega prostora v povojnem Sarajevu ter predstavi pojem urbanega spomina in njegovo vlogo pri oblikovanju estetske izkušnje v povojnih mestih. Končne ugotovitve kažejo, da lahko arhitekturni ostanki ali razvaline v mestnem tkivu namesto nestabilnih enot postanejo gonilo kontinuitete. Avtorici na koncu sprejmeta nedokončanost v prostoru kot pozitivno vrednoto in odstira nov pogled na igrivo eksperimentiranje, ki lahko izboljša estetsko izkušnjo toge in monotone mestne podobe.
Ključne besede: estetska izkušnja, vrednotena percepcija, urbani spomin, vizualni jezik mesta
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 329; Prenosov: 148
Celotno besedilo (427,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Tri prvine konstrukcije prostorske identitete v soseskah Mađir v Banjaluki (Bosna in Hercegovina) in Ilsvika v Trondheimu (Norveška)Igor Kuvač, Markus Schwai, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Sodobni svet je priča hitri urbanizaciji, povečevanju števila mestnega prebivalstva, stalni rasti mest in gradnji novih sosesk. Slednjim pogosto primanjkuje prvin lastne identitete z vidika kraja in ljudi, ki tam živijo, zato jih je treba ustvariti skupaj s fizično in naravno strukturo kraja ter kulturno identiteto ljudi. Konstrukcija prostorske identitete je v članku z metodo kvalitativne analize obravnavana na podlagi primera dveh "novih" mestnih sosesk: soseske Mađir v bosanski Banjaluki in soseske Ilsvika v norveškem Trondheimu. Avtorja ju primerjata na podlagi modela trikotnika, ki vključuje tri prvine konstrukcije identitete kot tri točke analize: a) prostorski kontekst, b) sodelovanje pri načrtovanju in gradnji ter c) dogajanje v kraju. Med obema kulturnima kontekstoma in načinoma konstrukcije prostorske identitete so podobnosti in razlike. Raziskava je pokazala vsesplošen pomen obravnavanega pojava, pri čemer proces lahko izboljšamo z uporabo pozitivnih izkušenj drugih, ki jih prilagodimo posameznemu okolju. Zaradi pomembnosti in medsebojne povezave treh prvin, vključenih v konstrukcijo prostorske identitete, bi jih bilo treba uskladiti na vseh stopnjah razvoja.
Ključne besede: prvine konstrukcije, prostorska identiteta, nove soseske
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 432; Prenosov: 180
Celotno besedilo (445,24 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
