1. Usposabljanje BTSF: Izbruhi škodljivih organizmov – načrti izrednih ukrepov za prednostne škodljive organizme, Bratislava, oktober 2023Simon Zidar, Eva Groznik, 2023, popular article Keywords: gozdovi, Varstvo gozdov, zdravje rastlin, načrt izrednih ukrepov, simulacijska vaja, prednostni škodljiv organizem, BTSF
Published in DiRROS: 11.12.2023; Views: 259; Downloads: 98
 Full text (531,83 KB)
This document has many files! More... |
2. Podatki in strokovno mnenje k poročilu o preskusu št.: LVG 2023-148Nikica Ogris, Tine Hauptman, Barbara Piškur, 2023, expertise, arbitration decision Keywords: varstvo gozdov, morfološke analize, trepetlika, Populus tremula, ostrolistni javor, Acer platanoides, bela vrba, Salix alba, sušni stres, krasniki, Agrilus, bolezen rastlin, fakultativni patogeni
Published in DiRROS: 10.10.2023; Views: 290; Downloads: 74
Full text (1,11 MB) |
3. Poročilo o preskusu št.: LVG 2023-148 : vzorec št. 2023/00584Barbara Piškur, Tine Hauptman, Špela Hočevar, Zina Devetak, Nikica Ogris, 2023, expertise, arbitration decision Keywords: varstvo gozdov, morfološke analize, trepetlika, Populus tremula, ostrolistni javor, Acer platanoides, bela vrba, Salix alba, sušni stres, krasniki, Agrilus, bolezen rastlin, fakultativni patogeni
Published in DiRROS: 10.10.2023; Views: 284; Downloads: 71
Full text (1,14 MB) |
4. |
5. Podatki in strokovno mnenje k poročilu o preskusu št.: LVG 2023-106Nikica Ogris, Tine Hauptman, Barbara Piškur, 2023, expertise, arbitration decision Keywords: varstvo gozdov, morfološke analize, graden, Quercus petrae, lipa, Tilia platyphyllos, domači kostanj, Castanea stativa, hrastov strženar, Platypus cylindrus, navadno ohmelje, Loranthus europaeus, hrastov kozliček, deformacija rasti, zastrupitev rastlin, kostanjev rak, Cryphonectria parasitica, antropogeni škodljiv dejavnik
Published in DiRROS: 12.09.2023; Views: 241; Downloads: 0 |
6. Poročilo o preskusu št.: LVG 2023-106 : vzorec št. 2023/00479Barbara Piškur, Tine Hauptman, Špela Hočevar, Nikica Ogris, 2023, expertise, arbitration decision Keywords: varstvo gozdov, morfološke analize, graden, Quercus petrae, lipa, Tilia platyphyllos, domači kostanj, Castanea stativa, hrastov strženar, Platypus cylindrus, navadno ohmelje, Loranthus europaeus, hrastov kozliček, deformacija rasti, zastrupitev rastlin, kostanjev rak, Cryphonectria parasitica, antropogeni škodljiv dejavnik
Published in DiRROS: 12.09.2023; Views: 247; Downloads: 0 |
7. |
8. Nadgradnja podatkov o fenološkem razvoju rastlin v spremenjenem podnebju : (pogodba št. 2551-21-700022)Gal Oblišar, Urša Vilhar, 2022, treatise, preliminary study, study Keywords: fenološki razvoj rastlin, fenološka podatkovna baza, podnebni trendi, prostorska interpolacija, spomladanski indeks, ocena podnebnih sprememb, Agencija za okolje Republike Slovenije, Slovenija
Published in DiRROS: 09.01.2023; Views: 447; Downloads: 118
Full text (2,63 MB) |
9. Funkcionalna ekologija rastlin: preverjanje izbranih konceptov na primeru rastlinskih vrst gozdnih rastiščnih tipov v SlovenijiJanez Kermavnar, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Valerija Babij, 2022, original scientific article Abstract: Na primeru flore slovenskih gozdov smo obravnavali štiri funkcionalne znake rastlin: specifična listna površina (SLP), vsebnost suhe snovi v listih (VSS), višina rastlin (VIŠ) in masa semen oz. spor (MAS). Prva dva znaka nakazujeta ekonomiko lista (način in učinkovitost izrabe virov), druga dva pa velikost rastlinskih organov. Preučili smo povezave med znaki rastlin in njihovimi fitoindikacijskimi vrednostmi za ekološke dejavnike svetloba (L), temperatura (T), kontinentalnost (K), vlažnost tal (F), reakcija tal (R) in hranila (N). Ugotovili smo statistično značilne korelacije: med SLP in R, N, L, F ter K; med VSS in R ter N; med VIŠ in N, T, R ter F; med MAS in K, R, N ter T. Vzdolž prve osi ordinacijskega prostora smo prepoznali spekter listne ekonomike, ki poteka od vrst z večjimi vrednostmi SLP na produktivnejših, a hkrati senčnih rastiščih, do rastlin z večjimi vrednostmi VSS, prilagojenih na stresne ekološke razmere (npr. nizka reakcija tal ali pomanjkanje hranil oz. vode). Največji prispevek k pojasnjevanju variabilnosti v funkcionalnih lastnostih gozdnih rastlin je imel znak VIŠ, najmanjšega pa znak MAS. Ugotovitve so primerljive z dosedanjimi raziskavami, saj oba izbrana koncepta omogočata prepoznavanje pestrosti oblik in funkcij rastlin na globalni ravni.
Keywords: funkcionalni znaki rastlin, specifična listna površina, vsebnost suhe snovi v listih, višina rastline, masa semena, zelnate rastline, gozdna vegetacija
Published in DiRROS: 29.12.2022; Views: 1521; Downloads: 639
Full text (2,03 MB)
This document has many files! More... |
10. Uporaba naprednih tehnologij za celostno obvladovanje ogorčic koreninskih šišk (Meloidogyne spp., Nematoda: Meloidogynidae)Nik Susič, 2020, doctoral dissertation Abstract: Tropske vrste ogorčic koreninskih šišk (RKN) so izredno polifagni škodljivci v kmetijstvu, kjer povzročajo velike izgube pridelka. Nekatere vrste, kot so Meloidogyne ethiopica, M. inornata in M. luci (MEG), je zaradi visoke sorodnosti težavno razlikovati. Sekvencirali smo 7 izolatov ogorčic iz skupine MEG ter po zlaganju zaporedij genomov določili filogenetsko umestitev v rod. Zloženi genom ogorčice M. luci SI-Smartno V13 je s 327 kontigi, N50 dolžini kontigov 1,7 Mb in končni dolžini zloženega zaporedja 209,2 Mb, trenutno najpopolnejši javno dostopen genom RKN. Filogenetska analiza je pokazala na umestitev vseh izolatov iz skupine MEG v enoten monofiletski klad, vrsta M. luci se je bistveno razlikovala od vrst M. ethiopica in M. inornata. Preizkušali smo uporabnost hiperspektralnega slikanja za zgodnje razločevanje biotskega stresa (napad RKN) od abiotskega stresa (suša) pri rastlinah paradižnika. Z analizo hiperspektralnih posnetkov v območju spektra 400-2500 nm je bilo mogoče razlikovati med dobro zalitimi ter sušnimi rastlinami s 100 % natančnostjo, z 90-100 % natančnostjo pa je bilo mogoče razlikovati med zdravimi in napadenimi rastlinami. Ovrednotili smo nematicidno aktivnost in analizirali genoma bakterij Bacillus firmus I-1582 in Bacillus sp. ZZV12-4809, v katerih smo našli številne potencialne dejavnike virulence. V lončnih poskusih in na mikroparcelah je sev I-1582 zmanjšal število ogorčic M. luci za 51-53 % v primerjavi s kontrolo. Bakterije I-1582 so delovale nematicidno ter spodbudile rast rastlin, kar smo pokazali z meritvami morfologije rastlin, relativne vsebnosti klorofila, vsebnostjo elementov in analizo hiperspektralnih posnetkov. Z analizo hiperspektralnih posnetkov z nadzorovano klasifikacijo smo uspešno razlikovali med rastlinami tretiranimi z B. firmus in rastlinami brez bakterij – v lončnem poskusu smo dosegli 97,4 % uspešnost, na mikroparcelah pa 96,3 %.
Keywords: ogorčice koreninskih šišk, filogenomika, hiperspektralno slikanje, biotično varstvo rastlin, Meloidogyne spp., Bacillus firmus, doktorske disertacije
Published in DiRROS: 06.09.2022; Views: 684; Downloads: 213
 Link to full text |
