Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (vrstna pestrost) .

1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Spremljanje pritalne vegetacije gozdov v Sloveniji kaže na zmanjševanje števila rastlinskih vrst
Lado Kutnar, Janez Kermavnar, 2024, original scientific article

Abstract: Spremljanje stanja in sprememb pritalne vegetacije gozdov v Sloveniji poteka v okviru mednarodnega programa ICP Forests na dveh različnih ravneh (raven 1 in 2). Na ravni 2, ki vključuje reprezentativne ploskve za intenzivni monitoring gozdov (ploskve IM), sistematično spremljamo stanje pritalne vegetacije že od leta 2004. Ob četrti ponovitvi popisa v letih 2019/2020 smo ugotovili, da se je v obdobju od prvega popisa število vrst v zeliščni plasti na večjih vegetacijskih podploskvah v povprečju zmanjšalo za –7,1 % in na manjših za –11,2 %. Čeprav se je na večini ploskev IM število vrst zmanjšalo (najizraziteje v nižinskih gozdovih), pa se je predvsem zaradi velikopovršinskih motenj na posameznih ploskvah vrstna pestrost tudi povečala. V prihodnje bomo v okviru spremljanja sprememb pritalne vegetacije gozdov namenili večjo pozornost tudi procesom termofilizacije, evtrofikacije in biotske homogenizacije, ki jih že zaznavamo v pritalni vegetaciji slovenskih gozdov.
Keywords: spremljanje pritalne vegetacije, zeliščna plast, številčnost rastlinskih vrst, vrstna pestrost, velikopovršinske motnje, intenzivni monitoring
Published in DiRROS: 07.11.2024; Views: 151; Downloads: 47
.pdf Full text (416,01 KB)

2.
Pestrost in pojavljanje domačih in tujerodnih drevesnih in grmovnih vrst na ploskvah nacionalne gozdne inventure v Sloveniji
Anže Martin Pintar, Andreja Ferreira, Luka Krajnc, Gal Kušar, Mitja Skudnik, 2024, original scientific article

Abstract: V Sloveniji spremljamo stanje in razvoj gozdov na nacionalni ravni z Nacionalno gozdno inventuro (NGI). V prispevku smo analizirali pestrost pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst ter preverili pojavljanje tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Glede na literaturo v Sloveniji uspeva 71 avtohtonih drevesnih vrst, od katerih jih je bilo 60 zaznanih med merskimi drevesi na mreži ploskev NGI gostote 2 x 2 km. Največje povprečno število merskih dreves in grmov, kot tudi Shannon-Wienerjev indeks vrstne pestrosti, smo ugotovili na vzorčnih ploskvah v Predalpski ekološki regiji (H' = 0,85), najmanjše pa v Alpski ekološki regiji (H' = 0,58). Lesna zaloga merskih dreves in grmov v celotni Sloveniji dosega 330,7 m3/ha ± 2,1 %, lesna zaloga podmerskih dreves in grmov (prsni premer do 10 cm) pa 9,7 m3/ha ± 5,9 %. V lesni zalogi merskih drevesnih in grmovnih vrst prevladujeta bukev (Fagus sylvatica) (31,9 %) in smreka (Picea abies) (28,2 %), med merskimi grmovnimi vrstami je največ navadne leske (Corylus avellana) (85,0 %). Na ploskvah NGI je bilo zabeleženih 10 različnih tujerodnih drevesnih vrst na 138 ploskvah, največkrat so bile popisane v Submediteranski in Predpanonski ekološki regiji. V lesni zalogi tujerodnih drevesnih vrst prevladuje robinija (Robinia pseudoacacia). V lesni zalogi podmerskega drevja z 32,4 % prevladuje bukev, več kot 10,0 % lesne zaloge prispevata še navadna smreka in mali jesen (Fraxinus ornus). V lesni zalogi popisanih podmerskih grmovnih vrst prevladuje leska z 78,3 %, več kot 2 % dosegajo še rumeni dren (Cornus mas), navadni srobot (Clematis vitalba) in črni bezeg (Sambucus nigra). Predstavljeni rezultati kažejo, da je kombinacija panelnega sistema, večjega števila vzorčnih ploskev (3027) in izboljšanega šifranta omogočila prvo celostno objektivno ovrednotenje pestrosti pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst ter prisotnosti tujerodnih vrst v slovenskih gozdovih.
Keywords: nacionalna gozdna inventura, Slovenija, vrstna pestrost, drevesne vrste, grmovne vrste, tujerodne vrste, lesna zaloga
Published in DiRROS: 29.10.2024; Views: 319; Downloads: 1203
.pdf Full text (4,35 MB)

3.
Biodiverziteta in varstvo slovenskega morja na pragu 21. stoletja : zbornik referatov
1999, other monographs and other completed works

Abstract: V preteklem letu so potekale tudi številne dejavnosti, kot so delavnice, posveti, kongresi doma in v tujini, predstavitve znanstvenih in poljudnih publikacij z morsko tematiko, prispevki v sredstvih javnega obveščanja, razstave, ples pomorščakov, tekmovanje jadralcev na deski za državni pokaf. Dobro obiskana je bila tudi tematska knjižna razstava "Morje, oceani in knjige" v knjižnici Piran. Ker ljudje lahko varujemo samo tisto, kar poznamo, je izobraževanju posvečena velika pozornost. Za izobraževalne namene smo v pretekiem letu pripravili, v sodelovanju z Regionalnim RTV centrom Koper-Capodistria, izobraževalni film, ki vključuje kratke dokumentarne oddaje, seminar za učitelje in profesorje, mladinske raziskovalne naloge z morsko tematiko. V mesecu juniju je v Fiesi potekal raziskovalni tabor Dnevi ustvarjalnih otrok (DUO), namenjen nadarjenim osmošolcem iz Slovenije, in mednarodni tabor za srednješolce. Ta je namenjen mednarodnemu sodelovanju mladih in je prek Urada za mladino vključen v program EURO PLATFORMA 98. Oba tabora je organiziralo Obalno društvo pedagoških delavcev v sodelovanju s podjetjem za kulturo in izobraževanje Forum Piranense. Na OŠ Ciril Kosmač je v oktobru 1998 potekaj 5. mednarodni izobraževalno - raziskovalni tabor. Organizirali so vrsto delavnic, med drugim tudi delavnico o problematiki onesnaženja obalnega morja. Omeniti moramo tudi prispevek najmlajših "Morje skozi oči Ankarana"- prispevek učencev 4. razreda OŠ Ankaran. Nacionalni program Slovenije je bil predstavljen organizaciji The Oceanography Society (TOS) in Intergovernmental Oceanographic Commission (IOC) v Parizu, ki bo gradivo vključila v načrtovano razstavo na sedežu UNESCa v Parizu. Na tej razstavi naj bi predvsem slikovno predstavili nacionalne dejavnosti v zvezi z Mednarodnim letom oceanov, nato pa naj bi bila razstava predvidoma prenesena v palačo Združenih narodov v New Yorku. Preteklo leto je v številnih državah sveta in tudi v Sloveniji potekalo podpisovanje Listine o oceanih. Listina je nepravni dokument, vendar poziv vsakemu posamezniku, da podpiše, da se bo pri igri, svojem delu in odločitvah, ki jih sprejema pri vsakdanjem ravnanju z morji, oceani in vodami, ki se vanje izlivajo, zavedal: - da je zdravje oceanov ter umno in previdno izkoriščanje njihovih bogatih ribjih lovišč in drugih naravnih virov osnovno načelo, ki ga mora sprejeti vsak posameznik, kot tudi sprejeti in spoštovati vlade vseh držav v prid dolgoročnih koristi in obstoja narodov sveta; - da mora biti spoznavanje in razumevanje morskega okolja in njegovih živih bitij osnova smotrnega gospodarjenja z oceani in morji, kot tudi odločanja o njihovem varovanju ter izkoriščanju virov. Listino o oceanih so predlagali na Svetovni konferenci o morjih septembra 1997 v St. John'su na Novi Fundlandiji v Kanadi. Državniško Listino o oceanih je podpisal predsednik vlade dr. J. Drnovšek ob svojem obisku slovenske uradne delegacije svetovne razstave EXPO '98 v Lizboni v paviljonu Združenih narodov. Ob otvoritvi razstave "Barve zaliva" v galeriji insula je Minister za okolje in prostor dr. P. Gantar podpisal Listino o oceanih. Podpisovanje Moje listine o oceanih pa je potekalo ob različnih priložnostih (prireditvah, razstavah, predavanjih, predstavitvah ...) in prek domače strani interneta.
Keywords: morje, Morska biološka postaja, varstvo morja, vrstna pestrost, biodiverziteta, biološka raznovrstnost, fitoplankton, makroalge, morski nevretenčarji, favna, flora, habitatni tipi
Published in DiRROS: 04.09.2024; Views: 272; Downloads: 123
.pdf Full text (353,52 KB)
This document has many files! More...

4.
5.
6.
Gozd v Valvasorjevi Slavi vojvodine kranjske
Špela Hrast, Gregor Torkar, 2017, original scientific article

Abstract: Z gozdom povezujemo veliko število vlog in funkcij, ki se lahko s časom in prostorom spreminjajo ter tako nosijo pomembne informacije o dojemanju in odnosu do gozda tako posameznika kot družbe. Analizirali smo Valvasorjevo prepoznavanje vlog in funkcij gozda preko vsebinske analize Slave vojvodine Kranjske. Ugotovili smo, da lahko v njej prepoznamo enajst od sedemnajstih različnih funkcij gozda, kar priča o avtorjevem širokem dojemanju gozdov. Valvasorju lahko pripišemo tudi dobro prepoznavanje vrstne pestrosti gozdov Kranjske. Prepoznamo lahko 25 različnih lesnatih rastlin, pri čemer so najpogosteje omenjeni predstavniki rodov bukve, smreke, hrasta, kostanja in jelke. Omenja tudi 78 različnih gozdnih vrst ali skupin živali. Pri tem nevretenčarjem pripisuje manjšo pomembnost kot vretenčarjem. Vendar mu niso enako pomembni vsi vretenčarji, ampak predvsem predstavniki ptic in sesalcev, ki jih povezuje z lovom ali lepim petjem.
Keywords: ekosistemske storitve, vrstna pestrost, funkcije gozdov, vloge gozdov, Slava vojvodine Kranjske
Published in DiRROS: 25.10.2017; Views: 6112; Downloads: 3241
.pdf Full text (614,36 KB)
This document has many files! More...

7.
Interakcije v mikorizosferi določajo dinamiko ogljika v ekosistemu bukovih gozdov
Tine Grebenc, Hojka Kraigher, 2009, original scientific article

Abstract: Zaloga ogljika v gozdnih tleh je največji bazen terestičnih zalog organskega ogljika, njegova dinamika pa je vezana na talne, predvsem simbiontske organizme. Med najpomembnejše simbionte v gozdnih tleh, tako po vrstni kot funkcionalni pestrosti, sodijo ektomikorizne glive. V gozdnih ekosistemih v Sloveniji, v katerih prevladuje bukev, smo na osnovi morfoloških in molekularnih znakov identificirali večje število mikoriznih gliv in nekatere nove na kratko opisali. Na osnovi številčnosti posameznega tipa ektomikorize smo prvič izračunali prispevek tipa (vrste glive) ektomikorize k neposrednemu skladiščenju ogljika v ektomikorizi in v tleh v zgornjih plasteh tal (do globine 20 cm). Podatke o ogljiku, shranjenem v ektomikorizi, smo primerjali z modeliranimi količinami celotnega ogljika v gozdnih tleh, shematsko prikazali povezave in tokove ogljika ter pomen ektomikorize za dinamiko ogljika v gozdnih ekosistemih z bukvijo.
Keywords: gozdna tla, bukev, Fagus sylvatica L., ektomikoriza, vrstna pestrost ektomikorize, funkcionalna pestrost ektomikorize, dinamika ogljika, ogljik v ektomikorizi
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4948; Downloads: 2069
.pdf Full text (654,33 KB)

8.
Nekatere značilnosti biotske pestrosti živalstva slovenskih gozdov
Ivan Kos, 2000, review article

Abstract: Ve~ kot polovico slovenskega ozemlja pokriva gozd, ki je najpomembnej{a naravna dedi{~ina. Zaradi sonaravnega gospodarjenja je dobro ohranjen, z bogato razvitimi rastlinskimi in `ivalskimi zdru`bami. V njem prebiva ve~ina slovenskih `ivalskih vrst in njihovo pre`ivetje je odvisno od stanja gozda. Vrstno sestavo slabo poznamo, natan~neje so na posameznih mestih obdelane le nekatere `ivalske skupine, kot so sesalci (Mammalia), ptice (Aves), metulji (Lepidoptera), pajki (Aranea), strige (Chilopoda), oribatide (Oribatida), de`evniki (Lumbricidae) in druge. Rezultati teh obdelav ka`ejo na veliko alfa in gama diverziteto, ki ju razlagamo z ohranjenostjo gozdnih ekosistemov, dana{njo klimo, orografsko in reliefno razgibano pokrajino, heterogenostjo geolo{ke podlage in tal. Velika vrstna raznolikost nevreten~arjev in {tevilne endemne vrste posameznih manj{ih obmo~ij so posledica bli`ine refugijev v posameznih klimatskih obdobjih. Fragmentacija populacij v preteklosti je pogojevala polihotomno speciacijo. Biodiverziteta gozdnate krajine je ogro`enazaradi globalnih sprememb in poseganja ~loveka. Klimatska sprememba jenapomembnej{a globalna sprememba, ki spreminja osnovno vegetacijsko sestavo.^lovek negativno vpliva na biodiverziteto gozda s fragmentacijo gozda,pri ~emer so prizadete predvsem specializirane gozdne vrste. S selektivno se~njo in pomlajevanjem vpliva na osnovno vegetacijsko sestavo, razporeditev in dele`e posameznih razvojnih faz ter na koli~ino mrtve biomase.
Keywords: biotska pestrost, vrstna raznolikost, vrstna diverziteta, živalstvo, gozd, biogeografija, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4874; Downloads: 1973
.pdf Full text (1002,45 KB)

9.
Različno razumevanje in pomen biodiverzitete v ekologiji, posebno v fitocenologiji
Dušan Robič, 2000, review article

Abstract: Pregledni ~lanek obravnava terminolo{ke, pojmovne in aplikativne vidike biodiverzitete. S primerjalno analizo pisnih virov ugotavlja, da so razlike med pogostnostjo uporabe diverzitetnih meril odvisne zlasti od narave raziskovalnega predmeta, cilja raziskave in interesov raziskovalcev. Opazen jetrend pove~anega zanimanja za diverzitetna merila. Vrstna diverziteta je lahko pomembna prvina strukturne analize gozdnih fitocenoz. Zaradi korelacijskih povezav z drugimi elementi in strukturami gozda predstavlja uporaben in koristen pripomo~ek pri ugotavljanju in pojasnjevanju pojavov in dogajanj, ki potekajo v gozdnem ekosistemu.
Keywords: biotska pestrost, vrstna raznolikost, indeks raznolikosti, rastišče, habitat, biodiverziteta
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 5047; Downloads: 2026
.pdf Full text (1,94 MB)

10.
Vloga gozdov pri ohranjanju biotske pestrosti na krajinski ravni - nekatera izhodišča za krajinskoekološko tipizacijo
Boštjan Anko, 2000, review article

Abstract: Koncept biotske pestrosti v naravoslovju ni nov. Tudi v gozdarstvu je prisoten`e toliko ~asa, da je v~asih potreben redefiniranja. Jasne definicije so pogoj za u~inkovito integracijo ideje biotske pestrosti v sodobno gozdarstvo. Kot kulturna krajina je tudi ve~ina biotske pestrosti dinami~na, antropogena tvorba - od genske do ekosistemske in vi{jih ravni. Gozdarstvo je doslej posve~alo pozornost vrstni, delno genski pestrosti, nekoliko zanemarilopa je vi{je ravni, ki jih v novej{em ~asu odkriva ideja krajinskega gozdarstva. To dokazuje tudi vrsta mednarodnih dokumentov - od helsin{kih do lizbonskih resolucij. Vendar moramo sprejeti dejstvo, da so ravni biotske pestrosti in njihovo ohranjanje nelo~ljivo povezane. Tipizacijo gozdnih in gozdnatih krajin lahko obravnavamo tudi kot sredstvo ohranjanja na gozd vezanebiotske pestrosti. Za razliko od dosedanjih taka tipizacija ne temelji zgolj na fizi~ni prisotnosti gozda (koli~ini, razporedu), ampak predvsem na lastnostih gozda, ki so biotski pestrosti prijazne in omogo~ajo komuniciranje organizmov - od genske ravni do migracijskih gibanj. Za novo paradigmo trajnostnega gospodarjenja za biotsko pestrost se bo moralo gozdarstvo aktivnovklju~iti v izpolnjevanje teh mednarodnih dokumentov.
Keywords: biotska pestrost, vrstna raznolikost, mnogonamensko gozdarstvo, krajinsko gozdarstvo, večnamenska vloga gozda, biodiverziteta, trajnost donosa
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 5164; Downloads: 2032
.pdf Full text (634,20 KB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top