1. Rezultati popisa na študentskem biološkem taboru potrjujejo visoko vrstno bogastvo netopirjev (Chiroptera) v jugozahodni SlovenijiJan Gojznikar, Matija Mlakar Medved, Liza Trebše, Rok Lobnik, Maruša Penca Kocjan, 2025, original scientific article Abstract: Jugozahodna Slovenija je poznana po visokem vrstnem bogastvu netopirjev, saj leži na stiku med submediteranskim in dinarskim svetom. Izraziti prehodi med biogeografskimi enotami se kažejo tudi v raznolikosti življenjskih okolij, kar us-treza številnim vrstam. Med 17. in 23. julijem 2022 smo v okviru študentskega biološkega raziskovalnega tabora Biocamp 011 na širšem območju Pivke popiso-vali netopirje s ciljem, da pregledamo čim več možnih najdišč in prispevamo k poznavanju netopirjev te regije. Podnevi smo netopirje popisovali v zatočiščih, ponoči pa smo jih lovili v mreže, kar smo občasno nadgradili s spremljanjem eholokacijskih klicev. Popisali smo 23 vrst netopirjev, vključujoč nekatere varst-veno zanimivejše. Zaznali smo sedem kotišč Rhinolophus hipposideros ter eno kotišče Myotis brandtii. Slednje je bilo sicer poznano že od prej, vendar smo v času našega obiska zabeležili bistveno večje število živali kot v prehodnih raziskavah. Prav tako smo več kot podvojili število do sedaj ujetih Nyctalus lasiopterus v Slo-veniji. Precejšen uspeh mreženj je verjetno posledica izredno sušnega poletja, ki je netopirje prisililo k zbiranju ob še obstoječih vodah. Visoko število zabeleženih vrst, ki ga lahko pripišemo tudi visoki prostorski raznovrstnosti z opaznimi pre-hodi med različnimi življenjskimi okolji, ponovno potrjuje visoko bogastvo ne-topirjev v JZ Sloveniji. Zaključujemo, da je smiselno nadaljevati s spremljanjem netopirjev na tem vrstno bogatem območju.
Keywords: netopirji, vrstna pestrost, zoologija, Pivška kotlina
Published in DiRROS: 06.03.2026; Views: 56; Downloads: 26
 Full text (828,34 KB)
This document has many files! More... |
2. Ohranjanje biotske raznovrstnosti : študijska gradiva pri predmetu Ohranjanje biotske raznovrstnosti (5 vsebinskih sklopov)Lado Kutnar, 2025, other educational material Keywords: biotska raznovrstnost, ohranitvena biologija, izumiranje vrst, ravni biotske raznovrstnosti, genetska pestrost, vrstna pestrost, ekosistemska in krajinska pestrost, dejavniki ogrožanja, onesnaženje okolja, invazivne tujerodne vrste, podnebne spremembe, degradacija habitatov, fragmentacija habitatov, mehanizmi ohranjanja biotske raznovrstnosti, rdeči seznam vrst, zavarovane vrste, Natura 2000, Slovenija
Published in DiRROS: 08.12.2025; Views: 363; Downloads: 78
 Link to file
This document has many files! More... |
3. Gozdni rastiščni tipi Slovenije : primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnostiAndrej Rozman, Aleš Poljanec, Valerija Babij, Matija Klopčič, Igor Dakskobler, Lado Kutnar, Andrej Bončina, 2025, original scientific article Abstract: Prispevek predstavlja celovit pregled gozdnih rastiščnih tipov (GRT) Slovenije, ki vključuje njihovo ekološko, vegetacijsko, rastiščno, sestojno in upravljavsko analizo. Na podlagi obsežnih prostorskih, fitocenoloških in gozdnogospodarskih podatkov je prikazana razširjenost 78 GRT v Sloveniji ter njihova pojavnost po fitogeografskih območjih, nadmorskih višinah in ekoloških gradientih. Prikazana je vrstna pestrost, rastiščne značilnosti, klimatske razmere, produktivnost rastišč in ogroženost zaradi vremenskih in biotskih motenj. Na osnovi analiz so izpostavljene tudi upravljavske smernice in tveganja za posamezne GRT. Prispevek služi kot metodološki okvir za nadaljnje podrobne predstavitve posameznih GRT, ki bodo objavljene v naslednjih številkah Gozdarskega vestnika.
Keywords: gozdni rastiščni tipi, ekološke značilnosti, vegetacija, vrstna pestrost, sonaravno gospodarjenje z gozdovi
Published in DiRROS: 03.06.2025; Views: 831; Downloads: 366
Full text (759,50 KB) |
4. Spremljanje pritalne vegetacije gozdov v Sloveniji kaže na zmanjševanje števila rastlinskih vrstLado Kutnar, Janez Kermavnar, 2024, original scientific article Abstract: Spremljanje stanja in sprememb pritalne vegetacije gozdov v Sloveniji poteka v okviru mednarodnega programa ICP Forests na dveh različnih ravneh (raven 1 in 2). Na ravni 2, ki vključuje reprezentativne ploskve za intenzivni monitoring gozdov (ploskve IM), sistematično spremljamo stanje pritalne vegetacije že od leta 2004. Ob četrti ponovitvi popisa v letih 2019/2020 smo ugotovili, da se je v obdobju od prvega popisa število vrst v zeliščni plasti na večjih vegetacijskih podploskvah v povprečju zmanjšalo za –7,1 % in na manjših za –11,2 %. Čeprav se je na večini ploskev IM število vrst zmanjšalo (najizraziteje v nižinskih gozdovih), pa se je predvsem zaradi velikopovršinskih motenj na posameznih ploskvah vrstna pestrost tudi povečala. V prihodnje bomo v okviru spremljanja sprememb pritalne vegetacije gozdov namenili večjo pozornost tudi procesom termofilizacije, evtrofikacije in biotske homogenizacije, ki jih že zaznavamo v pritalni vegetaciji slovenskih gozdov.
Keywords: spremljanje pritalne vegetacije, zeliščna plast, številčnost rastlinskih vrst, vrstna pestrost, velikopovršinske motnje, intenzivni monitoring
Published in DiRROS: 07.11.2024; Views: 937; Downloads: 334
Full text (416,01 KB) |
5. Pestrost in pojavljanje domačih in tujerodnih drevesnih in grmovnih vrst na ploskvah nacionalne gozdne inventure v SlovenijiAnže Martin Pintar, Andreja Ferreira, Luka Krajnc, Gal Kušar, Mitja Skudnik, 2024, original scientific article Abstract: V Sloveniji spremljamo stanje in razvoj gozdov na nacionalni ravni z Nacionalno gozdno inventuro (NGI). V prispevku smo analizirali pestrost pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst ter preverili pojavljanje tujerodnih drevesnih vrst v slovenskih gozdovih. Glede na literaturo v Sloveniji uspeva 71 avtohtonih drevesnih vrst, od katerih jih je bilo 60 zaznanih med merskimi drevesi na mreži ploskev NGI gostote 2 x 2 km. Največje povprečno število merskih dreves in grmov, kot tudi Shannon-Wienerjev indeks vrstne pestrosti, smo ugotovili na vzorčnih ploskvah v Predalpski ekološki regiji (H' = 0,85), najmanjše pa v Alpski ekološki regiji (H' = 0,58). Lesna zaloga merskih dreves in grmov v celotni Sloveniji dosega 330,7 m3/ha ± 2,1 %, lesna zaloga podmerskih dreves in grmov (prsni premer do 10 cm) pa 9,7 m3/ha ± 5,9 %. V lesni zalogi merskih drevesnih in grmovnih vrst prevladujeta bukev (Fagus sylvatica) (31,9 %) in smreka (Picea abies) (28,2 %), med merskimi grmovnimi vrstami je največ navadne leske (Corylus avellana) (85,0 %). Na ploskvah NGI je bilo zabeleženih 10 različnih tujerodnih drevesnih vrst na 138 ploskvah, največkrat so bile popisane v Submediteranski in Predpanonski ekološki regiji. V lesni zalogi tujerodnih drevesnih vrst prevladuje robinija (Robinia pseudoacacia). V lesni zalogi podmerskega drevja z 32,4 % prevladuje bukev, več kot 10,0 % lesne zaloge prispevata še navadna smreka in mali jesen (Fraxinus ornus). V lesni zalogi popisanih podmerskih grmovnih vrst prevladuje leska z 78,3 %, več kot 2 % dosegajo še rumeni dren (Cornus mas), navadni srobot (Clematis vitalba) in črni bezeg (Sambucus nigra). Predstavljeni rezultati kažejo, da je kombinacija panelnega sistema, večjega števila vzorčnih ploskev (3027) in izboljšanega šifranta omogočila prvo celostno objektivno ovrednotenje pestrosti pojavljanja drevesnih in grmovnih vrst ter prisotnosti tujerodnih vrst v slovenskih gozdovih.
Keywords: nacionalna gozdna inventura, Slovenija, vrstna pestrost, drevesne vrste, grmovne vrste, tujerodne vrste, lesna zaloga
Published in DiRROS: 29.10.2024; Views: 1872; Downloads: 1573
Full text (4,35 MB) |
6. Biodiverziteta in varstvo slovenskega morja na pragu 21. stoletja : zbornik referatov1999, other monographs and other completed works Abstract: V preteklem letu so potekale tudi številne dejavnosti, kot so delavnice, posveti, kongresi doma in v tujini, predstavitve znanstvenih in poljudnih publikacij z morsko tematiko, prispevki v sredstvih javnega obveščanja, razstave, ples pomorščakov, tekmovanje jadralcev na deski za državni pokaf. Dobro obiskana je bila tudi tematska knjižna razstava "Morje, oceani in knjige" v knjižnici Piran. Ker ljudje lahko varujemo samo tisto, kar poznamo, je izobraževanju posvečena velika pozornost. Za izobraževalne namene smo v pretekiem letu pripravili, v sodelovanju z Regionalnim RTV centrom Koper-Capodistria, izobraževalni film, ki vključuje kratke dokumentarne oddaje, seminar za učitelje in profesorje, mladinske raziskovalne naloge z morsko tematiko. V mesecu juniju je v Fiesi potekal raziskovalni tabor Dnevi ustvarjalnih otrok (DUO), namenjen nadarjenim osmošolcem iz Slovenije, in mednarodni tabor za srednješolce. Ta je namenjen mednarodnemu sodelovanju mladih in je prek Urada za mladino vključen v program EURO PLATFORMA 98. Oba tabora je organiziralo Obalno društvo pedagoških delavcev v sodelovanju s podjetjem za kulturo in izobraževanje Forum Piranense. Na OŠ Ciril Kosmač je v oktobru 1998 potekaj 5. mednarodni izobraževalno - raziskovalni tabor. Organizirali so vrsto delavnic, med drugim tudi delavnico o problematiki onesnaženja obalnega morja. Omeniti moramo tudi prispevek najmlajših "Morje skozi oči Ankarana"- prispevek učencev 4. razreda OŠ Ankaran. Nacionalni program Slovenije je bil predstavljen organizaciji The Oceanography Society (TOS) in Intergovernmental Oceanographic Commission (IOC) v Parizu, ki bo gradivo vključila v načrtovano razstavo na sedežu UNESCa v Parizu. Na tej razstavi naj bi predvsem slikovno predstavili nacionalne dejavnosti v zvezi z Mednarodnim letom oceanov, nato pa naj bi bila razstava predvidoma prenesena v palačo Združenih narodov v New Yorku. Preteklo leto je v številnih državah sveta in tudi v Sloveniji potekalo podpisovanje Listine o oceanih. Listina je nepravni dokument, vendar poziv vsakemu posamezniku, da podpiše, da se bo pri igri, svojem delu in odločitvah, ki jih sprejema pri vsakdanjem ravnanju z morji, oceani in vodami, ki se vanje izlivajo, zavedal: - da je zdravje oceanov ter umno in previdno izkoriščanje njihovih bogatih ribjih lovišč in drugih naravnih virov osnovno načelo, ki ga mora sprejeti vsak posameznik, kot tudi sprejeti in spoštovati vlade vseh držav v prid dolgoročnih koristi in obstoja narodov sveta; - da mora biti spoznavanje in razumevanje morskega okolja in njegovih živih bitij osnova smotrnega gospodarjenja z oceani in morji, kot tudi odločanja o njihovem varovanju ter izkoriščanju virov. Listino o oceanih so predlagali na Svetovni konferenci o morjih septembra 1997 v St. John'su na Novi Fundlandiji v Kanadi. Državniško Listino o oceanih je podpisal predsednik vlade dr. J. Drnovšek ob svojem obisku slovenske uradne delegacije svetovne razstave EXPO '98 v Lizboni v paviljonu Združenih narodov. Ob otvoritvi razstave "Barve zaliva" v galeriji insula je Minister za okolje in prostor dr. P. Gantar podpisal Listino o oceanih. Podpisovanje Moje listine o oceanih pa je potekalo ob različnih priložnostih (prireditvah, razstavah, predavanjih, predstavitvah ...) in prek domače strani interneta.
Keywords: morje, Morska biološka postaja, varstvo morja, vrstna pestrost, biodiverziteta, biološka raznovrstnost, fitoplankton, makroalge, morski nevretenčarji, favna, flora, habitatni tipi
Published in DiRROS: 04.09.2024; Views: 1119; Downloads: 536
Full text (353,52 KB)
This document has many files! More... |
7. Ohranjanje biotske raznovrstnosti : študijska gradiva pri predmetu Ohranjanje biotske raznovrstnosti (5 vsebinskih sklopov)Lado Kutnar, 2024, other educational material Keywords: biotska raznovrstnost, ohranitvena biologija, izumiranje vrst, ravni biotske raznovrstnosti, genetska pestrost, vrstna pestrost, ekosistemska in krajinska pestrost, dejavniki ogrožanja, onesnaženje okolja, invazivne tujerodne vrste, podnebne spremembe, degradacija habitatov, fragmentacija habitatov, mehanizmi ohranjanja biotske raznovrstnosti, rdeči seznam vrst, zavarovane vrste, Natura 2000, Slovenija
Published in DiRROS: 03.04.2024; Views: 1208; Downloads: 0 |
8. |
9. Gozd v Valvasorjevi Slavi vojvodine kranjskeŠpela Hrast, Gregor Torkar, 2017, original scientific article Abstract: Z gozdom povezujemo veliko število vlog in funkcij, ki se lahko s časom in prostorom spreminjajo ter tako nosijo pomembne informacije o dojemanju in odnosu do gozda tako posameznika kot družbe. Analizirali smo Valvasorjevo prepoznavanje vlog in funkcij gozda preko vsebinske analize Slave vojvodine Kranjske. Ugotovili smo, da lahko v njej prepoznamo enajst od sedemnajstih različnih funkcij gozda, kar priča o avtorjevem širokem dojemanju gozdov. Valvasorju lahko pripišemo tudi dobro prepoznavanje vrstne pestrosti gozdov Kranjske. Prepoznamo lahko 25 različnih lesnatih rastlin, pri čemer so najpogosteje omenjeni predstavniki rodov bukve, smreke, hrasta, kostanja in jelke. Omenja tudi 78 različnih gozdnih vrst ali skupin živali. Pri tem nevretenčarjem pripisuje manjšo pomembnost kot vretenčarjem. Vendar mu niso enako pomembni vsi vretenčarji, ampak predvsem predstavniki ptic in sesalcev, ki jih povezuje z lovom ali lepim petjem.
Keywords: ekosistemske storitve, vrstna pestrost, funkcije gozdov, vloge gozdov, Slava vojvodine Kranjske
Published in DiRROS: 25.10.2017; Views: 7098; Downloads: 3782
Full text (614,36 KB)
This document has many files! More... |
10. Interakcije v mikorizosferi določajo dinamiko ogljika v ekosistemu bukovih gozdovTine Grebenc, Hojka Kraigher, 2009, original scientific article Abstract: Zaloga ogljika v gozdnih tleh je največji bazen terestičnih zalog organskega ogljika, njegova dinamika pa je vezana na talne, predvsem simbiontske organizme. Med najpomembnejše simbionte v gozdnih tleh, tako po vrstni kot funkcionalni pestrosti, sodijo ektomikorizne glive. V gozdnih ekosistemih v Sloveniji, v katerih prevladuje bukev, smo na osnovi morfoloških in molekularnih znakov identificirali večje število mikoriznih gliv in nekatere nove na kratko opisali. Na osnovi številčnosti posameznega tipa ektomikorize smo prvič izračunali prispevek tipa (vrste glive) ektomikorize k neposrednemu skladiščenju ogljika v ektomikorizi in v tleh v zgornjih plasteh tal (do globine 20 cm). Podatke o ogljiku, shranjenem v ektomikorizi, smo primerjali z modeliranimi količinami celotnega ogljika v gozdnih tleh, shematsko prikazali povezave in tokove ogljika ter pomen ektomikorize za dinamiko ogljika v gozdnih ekosistemih z bukvijo.
Keywords: gozdna tla, bukev, Fagus sylvatica L., ektomikoriza, vrstna pestrost ektomikorize, funkcionalna pestrost ektomikorize, dinamika ogljika, ogljik v ektomikorizi
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 5763; Downloads: 2335
Full text (654,33 KB) |
