1. |
2. Spoprijem z razmerami in razmerji v Sloveniji 1.1Frane Adam, 2018, professional monograph Abstract: Pred nami je nov zbornik Spoprijem z razmerami in razmerji v Sloveniji.
Nastal je na nekoliko nenavaden, toda poučen način. Intenca zbornika je
bila preseči zgolj avtorski, individualni pogled na glavne družbene silnice in politične trende.
Ocenili smo, da ima prvi zbornik dobre strani, pa tudi pomanjkljivosti.
Prišli smo do nekaterih rezultatov, zlasti v smislu celovitejše analize/refleksije slovenske družbe oziroma posameznih podsistemov, vendar smo kmalu o(b)stali na pol poti. Zato se je oblikovalo stališče, da bi nadaljevanje razprav moralo bazirati na bolj dinamičnem, interaktivnem in dialoškem pristopu in principu. Avtorji smo vsak zase odprli in tudi pojasnili nekaj relevantnih vprašanj, vendar je ostalo mnogo še nedorečenega, kontroverznega in neusklajenega. Preiti bi morali iz monologa v dialog in intersubjektivno preverjanje že napisanega, saj na tej osnovi lahko gradimo bolj izpopolnjene in bolj utemeljene analize.
Glavni problem družboslovja in humanistike je ravno v tem, da se premalo poslužujeta timskega dela in izmenjave stališč v okviru širše diskusije. Pri tem bi se morali bolj zgledovati po naravoslovju, sicer se bosta obe vedi popolnoma marginalizirali. Individualni pristop je nujen, ni pa zadosten.
Kompleksnosti sistema, kot tudi (majhnih) življenjskih svetov, ne moremo biti kos z individualističnim, monološkim ter (tudi) monodisciplinarnim pristopom. Po drugi strani moramo upoštevati pluralizem mnenj in interpretacij, vendar v tem smislu, da je vedno mogoče neko preverjanje oz. to, kar je K. Popper imenoval falsifikacija hipotez. Tako ostanejo tiste hipoteze (razlage), ki zdržijo kritično presojo. In tega v družboslovju ter humanistiki manjka. Komunikacija je šibka tako znotraj znanstvenih ved in disciplin kot tudi med njimi in družbo oz. zainteresirano javnostjo.
Tudi ne bi smeli imeti pred očmi le slovenskih razmer, morali bi jih
ocenjevati v luči mednarodnih in globalnih trendov. Sploh bi bilo treba več pozornosti posvetiti mednarodnim (globalnim) primerjavam.
Cilj teh novih razmislekov naj bi bil anticipacija sedanjih trendov in oris bodočega razvoja oziroma razvojnih pasti in padca v družbeno anomijo in vrednostni relativizem pod vplivom lastne ignorance ter globalnih trendov. Zlasti so nas zanimale strategije (tako mišljenjske kot politične), ki vzpodbujajo razvoj v smeri pluralistične demokracije (ta je prav gotovo v krizi, ogrožata jo populistično poenostavljanje, privlačnost »močnih osebnosti«, neučinkovitost dosedanjih politik na nacionalni ravni in ravni EU) ter meritokratske družbe v smislu preseganja klientelistične družbe.
To so bile predpostavke, ki smo jih poskušali vključiti v nova razmišljanja. Koliko smo v tem uspeli, bodo pokazale diskusije ob predstavitvi novega zbornika.
Frane Adam
Keywords: interdisciplinarno, posvet, demokratične vrednote, demokratična prenova, demokratični primanjkljaj, trajnostni razvoj
Published in DiRROS: 11.02.2026; Views: 373; Downloads: 57
 Full text (4,30 MB) |
3. |
4. Etična občutljivost študentov zdravstvene nege : opisna raziskavaJakob Renko, Deja Praprotnik, Ana Nastran, Mirko Prosen, Sabina Ličen, 2023, original scientific article Abstract: Uvod: Etična občutljivost je pomemben dejavnik pri zagotavljanju kakovostne zdravstvene oskrbe. Namen raziskave je bil preučiti etično občutljivost študentov zdravstvene nege.Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja z metodo anketiranja. Anketiranje je potekalo na priložnostnem vzorcu 126 dodiplomskih študentov zdravstvene nege. Podatki so bili zbrani na podlagi prevedenega in prilagojenega »Vprašalnika za merjenje etične občutljivosti med študenti zdravstvene nege«(ang. Ethical Sensitivity Questionnaire for Nursing Students). Za statistično analizo so bile uporabljene naslednje metode: osnovna deskriptivna statistika ter neparametrični Mann-Whitneyjev U-test in Kruskal-Wallisov H-test. Rezultati: Rezultat notranje konsistentnosti za celoten vprašalnik je pokazal dobro stopnjo zanesljivosti (Cronbach α = 0,711). Anketirani študenti zdravstvene nege na dodiplomskem študiju so prikazali zmerno stopnjo etične občutljivosti (= 33,50, s = 5,615). Rezultati so pokazali statistično značilne razlike v stopnji etične občutljivosti med rednimi študenti dodiplomskega študija zdravstvene nege in študenti izrednega študija (p = 0,025).Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da obstajajo možnosti za izboljšanje etične občutljivosti študentov zdravstvene nege. Na podlagi ugotovitev so potrebne nadaljnje raziskave o etični občutljivosti v povezavi z delovno otopelostjo v zdravstvenem sistemu. Smiselno bi bilo raziskati tudi dejavnike, ki vplivajo na etično občutljivost in primerjati etično občutljivost med študenti zdravstvene nege in zaposlenimi medicinskimi sestrami.
Keywords: zdravstvena nega, etične dileme, dodiplomski študij, sekundarna socializacija, profesionalne vrednote
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 194; Downloads: 92
 Link to file
This document has many files! More... |
5. Drevesne naravne vrednote v registru naravnih vrednot SlovenijePia Caroline Lipužič, Robert Brus, 2020, original scientific article Abstract: Namen raziskave je bila podrobna analiza registra drevesnih naravnih vrednot Slovenije, ki vsebuje skupaj 2529 dreves in skupin dreves. V raziskavi smo prikazali deleže posameznih drevesnih vrst, njihov geografski izvor, merila vrednotenja, povprečne in največje mere drevesnih vrst, njihove lokacije in nahajališča ter poškodovanost dreves. Ugotovili smo, da je najpogostejša drevesna vrsta v registru lipa (42,67 % dreves) in da 87,4 % vseh dreves v registru pripada avtohtonim vrstam. Od tujerodnih vrst jih največ izvira iz Severne Amerike, po številu osebkov pa je tujerodnih vrst največ iz drugih delov Evrope. Najbolj pogosto merilo vrednotenja je izjemnost drevesa, predvsem obseg in višina, najdebelejše drevo v registru je Gašperjev kostanj (obseg 1104 cm), najvišje pa Sgermova smreka (višina 62 m). Največ izjemnih dreves raste ob domačijah in kmetijah (31,2 %) in v bližini sakralnih objektov (17,9 %). V registru je 36,3 % dreves brez evidentiranih poškodb, 59,6 % je poškodovanih, za 4,1 % pa ni podatka o poškodovanosti. Največja pogostnost dreves je v okolici Ljubljane in na Pohorju. Register vsebuje velik delež zastarelih podatkov, zato bi bilo treba narediti pregled aktualnega stanja drevesnih naravnih vrednot in ga dopolniti z novimi izjemnimi drevesi.
Keywords: drevesne naravne vrednote, register naravnih vrednot Slovenije, drevesna dediščina, izjemna drevesa
Published in DiRROS: 03.09.2020; Views: 5586; Downloads: 3007
Full text (3,29 MB) |
6. |
7. |
