1. |
2. Odnos reševalcev do uporabe različnih oblik prisilnih ukrepovSamir Muminović, Branko Bregar, 2017, original scientific article Abstract: Uvod: Prisilni ukrepi se v predbolnišničnem okolju pogosto uporabljajo. Namen raziskave je bil raziskati pojavnost in odnos reševalcev do prisilnih ukrepov. Metode: Vprašalnik je izpolnilo 178 reševalcev. Vsi sklopi vprašalnika so dosegli primerno zanesljivost (Cronbach alfa > 0,8). Podatki so bili analizirani z opisno statistiko, t-testom, testom ANOVA in Pearsonovo korelacijo ob upoštevani statistični značilnosti p < 0,05. Rezultati: S prisilnim ukrepom se je že srečalo 165 (92,7 %) reševalcev. Ženske reševalke se v primerjavi z moškimi reševalci počutijo manj varne (t = 3,243, p = 0,03) in se bolj strinjajo s posredovanjem policije (t = -0,572, p = 0,03). Na terenu se najpogosteje uporablja vezanje s policijskimi lisicami, tj. s t. i. vezicami (x= 3,30, s = 1,15). Agresija, usmerjena proti drugim (x = 4,22, s = 0,86), agresija, usmerjena proti sebi (x = 4,23, s = 0,76), in nemir (x= 3,23, s = 0,98) so najbolj upravičeni razlogi za uporabo prisilnih ukrepov. Reševalci menijo, da potrebujejo več znanja s tega področja (x = 3,90, s = 1,01). Diskusija in zaključek: Reševalci navajajo podobne vzroke za uporabo prisilnih ukrepov, kot jih v že predhodnih raziskavah navajajo zaposleni v bolnišnicah. Toda mnenje reševalcev o uporabi teh sredstev je negativno, z njihovo uporabo se v večji meri strinjajo samo v primeru pacientov z agresivnim vedenjem. Pri svojem delu se reševalci počutijo ogrožene. Glede uporabe prisilnih ukrepov potrebujejo usposabljanje in izobraževanje.
Keywords: posebni varovalni ukrepi, prisilni jopič, medicinske sestre, urgenca
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 168; Downloads: 70
 Link to file
This document has many files! More... |
3. Ocena odnosa medicinskih sester do pacienta v forenzični psihiatriji : opisna neeksperimentalna kvantitativna raziskavaVanda Cerar, Branko Bregar, 2020, original scientific article Abstract: Uvod: Forenzična psihiatrija obravnava ranljivo skupino pacientov. Paciente zaznamuje "več stigmatizirana identiteta", ki vključuje stigmatiziranje duševne motnje, po drugi strani pa tudi stigmatiziranje kriminalnega dejanja, ki ga je oseba storila. Namen raziskave je bil raziskati poznavanje in odnos zaposlenih v zdravstveni negi do pacienta v forenzični psihiatriji. Metode: Izvedli smo opisno neeksperimentalno kvantitativno raziskavo. Vprašalnik je bil razdeljen priložnostnemu vzorcu 320 zaposlenih v zdravstveni negi na področju psihiatrije in izven psihiatrične stroke, realizacija je bila 74,4 % (n = 238). Rezultati: Anketiranci so obravnavo na področju forenzične psihiatrije poznali povprečno (x = 3,04, s = 1,17). Zaposleni izven psihiatrije (n = 55, = 5,72, s = 2,57) so izražali bolj odklonilen odnos (U = 838,50, p < 0,001) kot zaposleni v psihiatriji (n = 66, x = 7,53, s = 2,17), prepoznavali več negativnih značilnosti pacienta (U = 115,000, p = 0,043) in izražali več stigme (U = 1218,000, p = 0,002). Diskusija in zaključek: Zaposlene na področju psihiatrije je manj strah, gojijo manj stigme in bolj poznajo področje forenzične psihiatrije. Ker so poznavanje, strah in prisotna stigma povezani s kakovostjo zdravstvene obravnave, je treba zaposlene usposobiti za delo z ranljivimi skupinami prebivalstva, kot so pacienti v forenzični psihiatriji. Tako lahko nudijo bolj kakovostno zdravstveno obravnavo.
Keywords: zdravstvena nega, medosebni odnosi, ukrepi zdravljenja, duševne motnje, psihiatrija
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 194; Downloads: 95
Link to file
This document has many files! More... |
4. Zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravjaKlavdija Kobal Straus, Tanja Vidmar, 2010, professional article Abstract: Za spremembe razmer na nekem področju je pogosto potrebna politična odločitev. Na področju duševnega zdravja je bila politična odločitev izkazana s sprejemom Zakona o duševnem zdravju. Avtorici v članku obravnavata nov profil, ki ga uvaja Zakon o duševnem zdravju - zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja, njegove kompetence za delovanje v praksi in dileme, ki se pojavljajo ob uvajanju zakona v prakso.
Keywords: zastopniki, človekove pravice, duševno zdravje, varovalni ukrepi, hospitalizacija proti volji
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 129; Downloads: 0 |
5. Dejavniki gibalne aktivnosti in z zdravjem povezane kakovosti življenjaRenata Slabe Erker, Simon Ličen, 2014, review article Abstract: Uvod: Gibalna aktivnost koristi telesnemu in duševnemu zdravju. Namen članka je ugotoviti dejavnike, ki vplivajo nanjo, in možne ukrepe za povečanje te dejavnosti. Cilj članka je spodbuditi strokovnjake s področij zdravja in športne dejavnosti k sodelovanju pri oblikovanju in izvajanju učinkovitih ukrepov za povečanje gibanja med prebivalstvom. Metode: Opravljen je bil pregled literature o dejavnikih, ki vplivajo na gibalno aktivnost in z zdravjem povezano kakovost življenja, ter o ukrepih, povezanih z njimi. V pregled so vključene raziskave, ki so objavljene v angleškem jeziku v obdobju 2000-2010 in evidentirane v Web of Science (SCI-EXPANDED ali SSCI). Članek povzema izsledke 46 objav, za potrebe teoretičnih izhodišč pa še dodatnih 43 objav. Rezultati: Na odločitev za gibanje vplivajo lastnosti posameznika in širšega družbenoekonomskega okolja. Bistveni so starost, spol in zdravstveni status posameznika. Pri posameznih skupinah populacije prepoznamo specifične dejavnike, ki vplivajo na odločitev za gibalno aktivnost. Učinkoviti ukrepi spodbujanja gibanja so zato usmerjeni na te skupine in izhajajo iz identificiranih dejavnikov. Diskusija in zaključek: Raznolikost omenjenih skupin in dejavnikov je osnova za načrtovanje preventivnih oziroma interventnih ukrepov. Smiselno je, da se pri organiziranju in izvajanju programov povežejo organizacije s področij zdravstva, športa in druge interesne skupine. Pri tem naj izkoristijo obstoječe zakonske okvire.
Keywords: zdravje, šport, rekreacija, prosti čas, kvaliteta življenja, ukrepi, Slovenija
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 139; Downloads: 0 |
6. |
7. Navodila za ravnanje s smrekovimi sečnimi ostanki za preprečevanje prenamnožitev podlubnikovMaarten De Groot, Tine Hauptman, Luka Capuder, Simon Zidar, Marija Kolšek, 2025, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Keywords: sečni ostanki, podlubniki, gozdnogojitveni preprečevalni ukrepi
Published in DiRROS: 01.10.2025; Views: 759; Downloads: 367
 Full text (1,82 MB)
This document has many files! More... |
8. Smernice in ukrepi za zmanjšanje nevarnosti lesnega plavja v hudourniških območjih : končno poročilo izsledka 3.1.2Matjaž Dovečar, Jaša Saražin, 2025, treatise, preliminary study, study Keywords: lesno plavje, ukrepi, hudourniki, varstvo pred poplavami, gozdno gradbeništvo
Published in DiRROS: 12.09.2025; Views: 511; Downloads: 201
Full text (625,83 KB) |
9. Priporočila za obravnavo bolnikov z melanomom kožeMartina Reberšek, Janja Ocvirk, Primož Strojan, Barbara Perić, Marko Hočevar, Katarina Šmuc Berger, Vesna Zadnik, Olga Blatnik, Katarina Zevnik, Nina Boc, Nežka Hribernik, Tanja Mesti, Karla Berlec, Nada Rotovnik-Kozjek, Maja Ebert Moltara, Jernej Benedik, Boštjan Luzar, Jože Pižem, Marko Boc, Marija Ignjatović, Katarina Barbara Karner, Gaber Plavc, Marko Kokalj, Marko Snoj, Katarina Trčko, 2024, professional article Keywords: koža, rak (medicina), zaščitni ukrepi, dejavniki tveganja, klinična diagnostika, stadij, prognoza, histopatologija, kirurško zdravljenje, radioterapija, sistemsko zdravljenje, sledenje pacientov, prehranska podpora, paliativna oskrba, elektronske knjige
Published in DiRROS: 21.05.2025; Views: 659; Downloads: 316
Full text (289,31 KB) |
10. Priporočila za izboljšanje upravljanja z naravo v Krajinskem parku Ljubljansko barjeDavorin Tome, Al Vrezec, Nataša Mori, 2020, treatise, preliminary study, study Abstract: Ljubljansko barje so naravoslovci začeli raziskovati že zelo zgodaj, v 18. stoletju, in zaradi bližine Ljubljane, precej bolj intenzivno kot druge dele Slovenije. Zato je v Sloveniji Ljubljansko barje med območji z najbolj raziskano biodiverziteto. Barje je tudi že več kot 100 let prepoznano kot naravovarstveno pomembno območje (Beuk, 1920). Sprva so bili zakonsko zavarovani le posamezni deli Ljubljanskega barja, leta 2008 pa je bil ustanovljen Krajinski park Ljubljansko barje. Barje je od leta 2004 varovano tudi v okviru Natura 2000 omrežja. Kljub izjemni pestrosti pa naravovarstveni ukrepi naslavljajo predvsem nekaj posameznih krovnih vrst in habitatnih tipov v okviru Nature 2000.
Keywords: biodiverziteta, Ljubljansko barje, naravovarstvo, upravljanje, ukrepi za varovanje biodiverzitete
Published in DiRROS: 03.09.2024; Views: 1138; Downloads: 3098
Full text (2,28 MB)
This document has many files! More... |
