Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (svinec) .

1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ali stanje lišajske flore že kaže na spremembo kakovosti zraka v Šaleški dolini po izgradnji čistilnih naprav v termoelektrarni Šoštanj?
Helena Poličnik, Franc Batič, 2007, original scientific article

Abstract: Lišaje zaradi njihove specifične biologije pogosto uporabljamo kot bioindikatorje kvalitete zraka. Njihova steljka je brez pravih tkiv in organov, nimajo razvite kutikule in korenin. Vse, kar potrebujejo za svojo rast in razvoj, črpajo iz zraka. Epifitske lišaje uporabljamo za (1) sledenje vnosa težkih kovin v okolje, saj se težke kovine v njih kopičijo, ter (2) za sledenje splošne onesnaženosti zraka, saj lišaji na območjih večjega onesnaženja začnejo propadati. Na območju Šaleške doline smo ugotavljali vnos kovin Pb, As, Zn in Cd v okolje z metodo aktivnega monitoringa, presaditvijo epifitskega lišaja vrste Hypogymnia physodes iz referenčnega območja (Rogla, Pohorje) na vplivno območje TEŠ za obdobje 6 mesecev. Ugotovili smo, da se težke kovine v lišajih kopičijo in da so se vsebnosti v primerjavi z začetnimivsebnostmi v lišajih z Rogle povečale. S pomočjo nemške (VDI), evropske (EU) in slovenske (SI) metode popisovanja lišajske flore smo ugotavljali tudi splošno onesnaženost ozračja. Ocena kakovosti zraka po VDI inEU metodi temelji na popisu prisotnih vrst epifitskih lišajev, medtem ko določitev kvalitete zraka po SI metodi temelji na popisu številčnosti in pokrovnosti posameznih tipov steljk epifitskih lišajev.
Keywords: bioindikacija, epifitski lišaji, Hypogymnia physodes, kartiranje, kovine, Cink, Zn, kadmij, Cd, arzen, As, svinec, Pb
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2999; Downloads: 1271
.pdf Full text (924,52 KB)

2.
Nihajoča asimetrija rogovja srnjakov (Capreolus capreolus L.) kot kazalec onesnaženosti okolja in pripomoček za upraljanje s populacijami
Boštjan Pokorny, Miha Adamič, Cvetka Ribarič-Lasnik, 2004, original scientific article

Abstract: Na 282 rogovjih srnjakov, uplenjenih v obdobju 1961 - 2002 v Šaleški dolini, smo določili nihajočo asimetrijo (FA; neusmerjene razlike med levo in desno stranjo) devetih bilateralnih morfoloških znakov. Ugotovili smo: (a) za analize FA je primernih pet znakov (dolžina veje, dolžina prednjega in zadnjega parožka, skupna dolžina veje, premer nastavka), ki ustrezajo potrebnim statističnim pogojem; (b) za vse znake obstaja pozitivna soodvisnostmed velikostjo in asimetrijo, zaradi česar FA rogovja ni primeren kazalec kakovosti posameznih osebkov; (c) lanščaki (zaradi nedokončanega telesnega razvoja asimetrija njihovega rogovja ni ustrezen kazalec onesnaženosti) imajo značilno večjo FA kot odrasli srnjaki; (d) FA je po letu 1980 upadala in je bila po izgradnji razžveplalne naprave na TEŠ manjša kot pred njo; (e) na ravni generacij obstaja značilna pozitivna soodvisnost med povprečnimi vsebnostmi Pb v rogovju in povprečno FA, kar kaže, da je onesnaženost okolja eden najpomembnejših dejavnikov stresa, ki vpliva na razvojno stabilnost procesa tvorbe rogovja.
Keywords: nihajoča asimetrija, rogovje, srnjad, retrospektivni biomonitoring, onesnaženost, okolje, svinec, Šaleška dolina, Termoelektrarna Šoštanj
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3055; Downloads: 1200
.pdf Full text (639,13 KB)

3.
4.
Ocena tveganja zaradi prehoda svinca (Pb) iz tal prek prehranjevalne verige v male sesalce (na primeru pehotnih strelišč)
Samar Al Sayegh-Petkovšek, Davorin Tome, Boštjan Pokorny, 2010, original scientific article

Abstract: Na območju izbranih pehotnih strelišč Slovenske vojske (Apače, Bač, Bloška polica, Crngrob, Mačkovec, Poček) smo ugotavljali vsebnosti Pb v mišicah in jetrih malih sesalcev (travniška voluharica (Microtus agrestis), rumenogrla miš (Apodemus flavicollis), gozdna rovka (Sorex araneus), poljska rovka (Crocidura leucodon)) ter njihovih prehranskih virih z namenom potrditi uporabnost malih sesalcev kot bioindikatorjev za ugotavljaje stopnje onesnaženosti pehotnih strelišč s Pb in oceniti tveganje, ki ga za male sesalce povzroča prehranjevanje s prehranskimi viri z območja pehotnih strelišč. V jetrih malih sesalcev smo izmerili povečane vsebnosti Pb. Slednje nakazuje, da so vir Pb v njihovih tkivih lahko pehotna strelišča, vnos tega elementa pa poteka najverjetneje prek prehranskih virov, saj so bile ugotovljene povečane vsebnosti Pb v rastlinskih vzorcih in deževnikih, vzorčenih na pehotnih streliščih. Na podlagi predstavljenih rezultatov zaključujemo, da pehotna strelišča lahko pomenijo ekološko tveganje za receptorske organizme (travniška voluharica), kljub temu da se obremenjenost sPb razmeroma hitro zmanjšuje z oddaljenostjo od zaščitnih nasipov, ki vsebujejo največje vsebnosti Pb.
Keywords: pehotna strelišča, svinec, mali sesalci, travniška voluharica, rumenogrla miš, poljska rovka, gozdna rovka, deževniki, ocena tveganja
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3378; Downloads: 1307
.pdf Full text (458,31 KB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top