1. Odzivanje gozdno-lesnega sektorja na ujme v alpsko-jadranski regiji : analiza izkušenj in prilagoditvenih strategij lesnopredelovalnih podjetij v Sloveniji in Furlaniji – Julijski krajiniPolona Hafner, Jožica Gričar, Peter Prislan, Luka Krajnc, Michele Missoni, Eleonora Provenzale, Stefania Silvestri, Bernard Likar, Erika Valentinčič, Boštjan Lesar, Eli Keržič, Miha Humar, 2026, published scientific conference contribution abstract Abstract: Podnebno pogojeni ekstremni dogodki (vetrolom, žledolom, podlubniki) vse bolj motijo delovanje gozdno-lesnih vrednostnih verig v alpsko-jadranski regiji, kar potrjuje analiza podjetij v Sloveniji in Furlaniji – Julijski krajini. Lesnopredelovalna podjetja se na motnje večinoma odzivajo reaktivno, z omejenimi tehnološkimi prilagoditvami, ob izraziti odvisnosti od iglavcev in pomanjkanju dolgoročnih strategij. Ugotovitve izpostavljajo potrebo po sistematičnem krepitvi odpornosti sektorja, vključno z diverzifikacijo virov, izboljšanjem upravljanja tveganj ter razvojem strateških pristopov prilagajanja
Keywords: gozdno-lesna vrednostna veriga, ujme, sanitarna sečnja, prilagajanje, lesnopredelovalna industrija, alpsko-jadranska regija
Published in DiRROS: 22.05.2026; Views: 170; Downloads: 55
 Full text (61,14 KB) |
2. Hidrološki odziv na spremembo sestojne zgradbe gozdov po velikopovršinskih motnjah v hudourniškem vodozbirnem območjuBine Mekina, 2025, original scientific article Abstract: Varovalna vloga gozdov je ključna, zlasti ob neizogibnih podnebnih spremembah, ki v alpskem svetu še povečujejo tveganje za hudourniške procese. Za analizo vpliva velikopovršinskih motenj na površinski odtok in hudourniške procese smo izbrali Dovški potok na južnem pobočju Karavank, kjer so bili v zadnjih desetih letih gozdovi zelo poškodovani. Z uporabo Kresnikove metode in hidrološkega modela ZEMOKOST smo določili pet scenarijev stanja gozda in ocenili različne razplete padavinskih dogodkov. Po enačbi Kresnik je stoletni pretok Dovškega potoka Q100 = 5,8 m³/s, medtem ko je bil leta 1961 izračunan Q100 = 6,0 m³/s. Z modelom ZEMOKOST smo za različne scenarije ugotovili različne rezultate. Leta 2015, pred vplivom motenj gozdov, je bil Q100 = 3,6 m³/s, in sicer 45 minut po začetku padavin. Leta 2019, po motnjah gozdov, pa se je Q100 povečal na 4,9 m³/s in se pojavil 39 minut po začetku padavin. Analiza hidravlične prevodnosti obstoječe hudourniške ureditve je pokazala, da le-ta ni več primerna glede na povečanje pretoka. Poleg tega smo na podlagi terenskih raziskav ugotovili, da erozijski drobir na območju pomeni nevarnost za nastanek drobirskih in blatnih tokov, kar bi lahko ogrozilo vas Dovje.
Keywords: podnebne spremembe, gozdovi, velikopovršinske motnje, sanitarna sečnja, Dovški potok, ZEMOKOST, hidravlična analiza, Polenijeva prelivna metoda
Published in DiRROS: 18.12.2025; Views: 776; Downloads: 292
Full text (994,59 KB) |
3. Izbira tehnologije strojne sečnje in spravila lesa na strmih terenihLuka Pajek, Janez Krč, 2025, original scientific article Abstract: Zaradi potrebe po vse večji humanizaciji dela in vsesplošnem pomanjkanju delavcev, se povečuje delež strojne sečnje in spravila lesa tudi na strmih terenih. Analizirali smo možnost uporabe različnih tehnoloških rešitev za delo na strmih terenih. Nabor in vrednotenje tehnoloških rešitev smo povzeli po nemški raziskavi (Findeisen, 2008). Na podlagi primerjave razpoložljivih modelov tehnoloških rešitev smo v prvi fazi izmed 19 izbrali pet modelov: 1) stroj za sečnjo in zgibni polprikoličar, 2) stroj za sečnjo z gosenicami in zgibni polprikoličar z vitlom za povečanje oprijema, 3) model z motorno žago, strojem za sečnjo z gosenicami in zgibni polprikoličar z vitlom za povečanje oprijema, 4) model v kombinaciji žičnice in motorne žage ter 5) sedlasti traktor s procesorsko glavo. Dodali smo še model 6) model z motorno žago, strojem za sečnjo z vitlom za povečanje oprijema in zgibni polprikoličar z vitlom za povečanje oprijema, ker je bil v preteklosti že uporabljen na izbranem delovišču. Glede na razmere na konkretnem delovišču smo izbranim modelom prve faze ocenili njihovo primernost po treh vidikih (ergonomski, okoljski in ekonomski). Za izbrane modele smo izračunali strošek dela, kjer smo upoštevali popravke cene dela, ki izhajajo iz razmer za izvedbo del na delovišču. Rezultati so pokazali, da je za analizirano delovišče najprimernejši model 6, ki omogoča sečnjo debelih dreves na velikih naklonih in izvedbo del na vsej površini delovišča. Medsebojna primerjava različnih tehnoloških rešitev in posledično izbor najbolj primernega tehnološkega modela v danih razmerah je sicer pilotna, a jo ocenjujemo kot koristno pomoč pri načrtnem in uspešnem uvajanju sodobnih tehnologij v slovensko gozdarstvo.
Keywords: strojna sečnja, spravilo lesa, vitel za povečanje oprijema, strmi tereni, ergonomski vpliv, okoljski vpliv
Published in DiRROS: 17.12.2025; Views: 657; Downloads: 528
Full text (1,73 MB) |
4. |
5. |
6. D2.4 Metodologija za večkriterijsko umeščanje tehnologij v gozdni prostor : Poročilo v okviru DS2: Merila umeščanja sodobnih tehnologij v gozdni prostorMatevž Triplat, Gašper Ogrin, Nike Krajnc, 2025, treatise, preliminary study, study Keywords: sečnja, spravilo, omejitve, pridobivanje lesa, trajnost
Published in DiRROS: 24.10.2025; Views: 497; Downloads: 226
Full text (4,82 MB) |
7. D2.3 Družbeno usklajena merila s pripadajočimi utežmi : Poročilo v okviru DS2: Merila umeščanja sodobnih tehnologij v gozdni prostorMatevž Triplat, Gašper Ogrin, Jaša Saražin, Nike Krajnc, 2025, treatise, preliminary study, study Keywords: sečnja, spravilo, omejitve, pridobivanje lesa, trajnost
Published in DiRROS: 24.10.2025; Views: 499; Downloads: 204
Full text (1,60 MB) |
8. D2.2 Predlog okoljskih, ekonomskih in socialnih meril za obravnavane skupine tehnologij pridobivanja lesa : Poročilo v okviru DS2: Merila umeščanja sodobnih tehnologij v gozdni prostorMatevž Triplat, Martin Jež, Janez Krč, Gašper Ogrin, Nike Krajnc, 2025, treatise, preliminary study, study Keywords: sečnja, spravilo, omejitve, pridobivanje lesa, trajnost
Published in DiRROS: 24.10.2025; Views: 551; Downloads: 216
Full text (2,11 MB) |
9. D2.1 Sestava strokovne skupine za oblikovanje meril : Poročilo v okviru DS2: Merila umeščanja sodobnih tehnologij v gozdni prostor: Ciljni raziskovalni program »Naša hrana, podeželje in naravni viri« Načrtovanje tehnologij in presoja kakovosti izvajanja del v gozdovih v podporo biogospodarstvuMatevž Triplat, Gašper Ogrin, 2025, treatise, preliminary study, study Keywords: sečnja, spravilo, omejitve, pridobivanje lesa, trajnost
Published in DiRROS: 24.10.2025; Views: 490; Downloads: 205
Full text (474,75 KB) |
10. |
