11. |
12. |
13. |
14. Tipi ektomikorize pri sadikah bukve (Fagus sylvatica L.) v rizotronihInes Štraus, Marko Bajc, Tine Grebenc, Boštjan Mali, Hojka Kraigher, 2011, original scientific article Abstract: Naravni procesi ali dejavnost človeka vplivajo na razmere v okolju, kar se zrcali v sestavi ektomikoriznih združb. V raziskavi smo želeli ugotavljati morebitne vplive več temperaturnih režimov zraka in tal (substrata) na pojavljanje in vrstno pestrost tipov ektomikorize na koreninskih vršičkih sadik bukve in v substratu. V ta namen smo analizirali pojavljanje tipov ektomikorize na sadikah bukve v rizotronih, izpostavljenih štirim temperaturnim razmeram v okolju: 1.) zrak 15-25 °C; 2.) zrak 15-25 °C v kombinaciji s hlajenim koreninskim sistemom za 5 °C; 3.) povišana temperatura zraka od 30-50 °C in 4.) zunanja (ambientalna) temperatura zraka v Ljubljani. Tipe ektomikorize smo identificirali s kombiniranim pristopom po anatomsko morfoloških znakih in z analizo molekularnih markerjev (ITS1-5.8S rDNK-ITS2 ribosomalna regija v rDNK). Na 51 koreninskih vršičkih 40 sadik smo identificirali 6 tipov ektomikorize. Pestrost ektomikoriznih tipov je bila največja pri razmerah blizu optimalnih za rast bukve. Po vrstni sestavi združbe ektomikoriznih gliv sta si najbolj podobna poskusa s temperaturo zraka15-25 °C z ali brez hlajenja koreninskega sistema. Najpogostejša ektomikorizna vrsta je bila Hebeloma sacchariolens, ki je bila tudi najpogosteje opažena vrsta na drobnih koreninah odmrlih sadik. Izbrane vrste ektomikoriznih gliv smo z metodo DGGE dokazali tudi v vseh analiziranih vzorcih substrata. Keywords: sadike bukve, ektomikoriza, temperatura zraka, temperatura substrata, molekularni markerji, filogenija Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4819; Downloads: 1978 Full text (1,11 MB) |
15. |
16. Gozdno semenarstvo in drevesničarstvo : strokovni seminar : program in prispevki : nadaljevanje IV. delavnice Javne gozdarske službe, Kostanjevica na Krki, 11. oktober 20012001, not set Keywords: gozdovi, gozdarstvo, zakonodaja, reprodukcijski material, seme, semenski sestoji, sadike, Slovenija, zborniki Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4175; Downloads: 850 Full text (3,45 MB) |
17. |
18. Fitoremediacija s kovinami onesnaženih tal z uporabo sadik drevesSamar Al Sayegh-Petkovšek, Gregor Božič, Hojka Kraigher, Tom Levanič, Boštjan Pokorny, 2010, original scientific article Abstract: Na pehotnem strelišču vojaškega poligona Poček smo opravili poskus fitoremediacije na dveh raziskovalnih ploskvah. Prva ploskev leži na območju pehotnega strelišča in je onesnažena s Pb ter Cu, druga raziskovalna ploskev pa v njegovi okolici, kjer so tla manj obremenjena s kovinami. Zasadili smo juz izbranimi drevesnimi vrstami (Alnus glutinosa L., Acer pseudoplatanus L., Betula pendula Roth., Pinus sylvestris L., Salix caprea L.) po standardiziranem sistemu, izmerili rastne parametre ter določili vsebnosti kovin v koreninah, deblih in poganjkih sadik. Ugotovili smo, da kljub temu da izbrane drevesne vrste kopičijo v koreninah le Cd (BCF = 1,2), druge kovine pas prejemajo v manjših vsebnostih in vrstno specifično, lahko uporabimo večino preučevanih drevesnih vrst predvsem za fitostabilizacijo onesnaženih tal. Ugodno razmerje med bioakumulacijo in translokacijo kovin smo ugotovili za vse drevesne vrste z izjemo ive, kjer je prenos Cd v liste precejšen (TF = 6,9). Upoštevaje rastne parametre in privzem kovin v sadike je najprimernejša vrsta za remediacijo obravnavanega območja rdeči bor, najmanj pa iva. Keywords: fitoremediacija, sadike dreves, rastni parametri, privzem kovin, pehotno strelišče Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4831; Downloads: 2016 Full text (3,36 MB) |
19. |
20. Vpliv bolezni in škodljivcev na obnovo gozdovNikica Ogris, Dušan Jurc, 2017, professional article Abstract: Bolezni in škodljivci gozdnega drevja bistveno vplivajo na zdravje gozdnega ekosistema v vseh njegovih razvojnih fazah. V prispevku omenjamo nekaj najpogostejših in najpomembnejših bolezni in škodljivcev z vidika obnove, pomlajevanja gozdov. Poudarjamo, da je treba: (1) izboljšati celotno verigo, od semena do vitalne sadike v gozdu; (2) poleg zagotavljanja zdravih sadik sistemsko zagotoviti kakovost sadik, s standardom ali poslovnikom kakovosti določiti zahtevane morfološke lastnosti sadik, način izkopa, prevoza, delo s sadikami pred sajenjem, načine sajenja in oskrbo po sajenju, od česar je odvisna uspešnost umetne obnove gozdov s sajenjem; (3) zagotoviti redno testiranje prisotnosti skritih, latentnih in kriptičnih škodljivih organizmov s poudarkom na fitoftorah (rod Phytophthora) v gozdnih drevesnicah. Keywords: varstvo gozdov, bolezni gozdov, drevesni škodljivci, drevesne sadike, drevesno mladje, seme, pomlajevanje, obnova gozdov, drevesnice Published in DiRROS: 11.05.2017; Views: 4662; Downloads: 884 Full text (1,51 MB) |