1. Preobrazba degradiranih urbanih območij in družbena vzdržnost : primerjalna študija urbane regeneracije in urbane prenove v Barceloni in SeuluBlaž Križnik, 2018, original scientific article Abstract: Preobrazba degradiranih urbanih območij je pomembna za krepitev družbene vzdržnosti v lokalnih okoljih, poleg tega je ključna za privabljanje novih naložb v mesta. Toda pri špekulativnem urbanem razvoju se pogosto prezre družbeni pomen lokalnih okolij, ki se dojemajo le kot ekonomske dobrine, ki jim je mogoče odvzeti zgodovinske, družbene in simbolne pomene ter jih pretvoriti v tržno blago. V članku avtor proučuje nekoliko protislovno vlogo preobrazbe degradiranih območij v mestih, pri čemer primerja Barcelono in Seul, mesti s precej različnimi zgodovinskimi, kulturnimi in institucionalnimi značilnostmi. Območje dejavnosti 22@ v Poblenouju in Novo sosesko Wangsimni v Seulu obravnava kot študiji primera, s katerima poskuša ugotoviti, kako se urbana regeneracija in prenova umeščata v posamezno lokalno okolje in katere posledice imata za družbeno vzdržnost. Čeprav se primera razlikujeta glede na načrtovalski pristop, deležnike in institucionalni okvir, izsledki kažejo, da so posledice za družbeno vzdržnost pri obeh podobne.V članku avtor ugotavlja, da sta bila oslabljena družbena kohezija in premajhno sodelovanje javnosti posledica špekulativnega urbanega razvoja, pri čemer sta se urbana regeneracija in prenova uporabili za privabljanje naložb, krepitev gospodarske konkurenčnosti in izboljšanje globalne privlačnosti mesta, namesto za reševanje raznovrstnih lokalnih vprašanj.
Keywords: urbana regeneracija, družbena vzdržnost, sodelovanje javnosti, družbena kohezija, sodelovanje javnosti, prostor
Published in DiRROS: 12.08.2025; Views: 689; Downloads: 372
 Full text (415,06 KB)
This document has many files! More... |
2. Neizkoriščen potencial začasne rabe prostora : študija primera Avtomatik Delovišče v KopruTina Cotič, Matjaž Uršič, 2024, original scientific article Abstract: V mnogih sodobnih mestih so degradirani oziroma nezadostno izkoriščeni ali zapuščeni prostori velik izziv ali neizkoriščena priložnost. Začasna raba prostora se je v takih primerih izkazala kot učinkovita prostorska praksa, ki omogoča najboljšo rabo prostorskih virov v nekem času in kraju. V zadnjih dveh desetletjih se v akademskih krogih veliko piše o začasni rabi. Večinoma jo enoglasno hvalijo, utemeljujejo jo kot družbeno napredno, ekonomsko razumno in fleksibilno prostorsko prakso, ki lahko vzbudi inovativno, novo in vključujočo kulturo mestnega življenja. Obravnavajo jo kot katalizator sprememb, ki lahko razmeroma hitro, na podlagi eksperimentalnih rešitev oživi degradirane prostore ter hkrati ohranja njihovo zgodovinsko, identitetno in okoljsko vrednost. V članku se teoretična spoznanja o začasni rabi prostora preverjajo z rezultati, ki so bili pridobljeni s participativno študijo primera začasne rabe prostora Avtomatik Delovišče v mestu Koper. Študija se osredotoča na učinke, ki jih je ta prostorska praksa sprožila v mestnem okolju in na podlagi katerih se proučuje vloga te prakse pri urbani regeneraciji. Pri tem se na podlagi pluralne študije primerov začasne rabe v drugih mestih v Sloveniji ugotavlja, kako lahko alternativni, začasni projekti pripomorejo k povečanju urbane raznolikosti, vključevanju skupnosti, ustvarjalnosti, inovativnosti in krepitvi lokalne identitete. Hkrati se proučuje tudi, kako začasno rabo dojemajo in sprejemajo prebivalci Kopra, kako strokovna javnost in kako predstavniki Mestne občine Koper.
Keywords: začasna raba prostora, degradirana urbana območja, regeneracija, družbena kohezija, kulturni kapital
Published in DiRROS: 01.08.2025; Views: 658; Downloads: 401
Full text (384,53 KB)
This document has many files! More... |
3. Proučevanje zgradbe naravnih gorskih gozdov v Savinjskih AlpahJurij Diaci, 1995, original scientific article Abstract: Prispevek obravnava spremembe v zgradbi naravnih gorskih gozdov, ki nastajajo z naraščajočo nadmorsko višino. V obeh višinskih prerezih Dleskovške planote so zajeti značilni sestoji, od gorskega vegetacijskega pasu do gornje gozdne meje. Študija razkriva ekološko stabilnost ohranjenih gorskih gozdov ter njihovo visoko aktivnost pri oblikovanju notranjega in zunanjega okolja. Rezultati kažejo, da je posnemanje naravnih zgradb in regeneracijskih procesov pri negovanju gospodarskih gozdov nadvse smiselno in potrebno.
Keywords: naravni gozd, gorski gozd, zgradba sestoja, priraščanje sestoja, ekološka regeneracija gozda, mrtva lesna masa, Savinjske Alpe, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 5741; Downloads: 2368
Full text (1,65 MB) |
