1. Jeziki ob meji kot temelj sodelovanja, zaupanja in skupnega razvojaVesna Mikolič, Irina Moira Cavaion, Maša Rolih, Diana Košir, 2026, popular article Keywords: raziskovanje, raziskovalne organizacije, razvoj, Valovi znanja, Znanstveno-raziskovalno središče Koper
Published in DiRROS: 27.03.2026; Views: 190; Downloads: 76
 Full text (204,61 KB) |
2. |
3. |
4. Uvodnik : (Ne)trajnostni svetoviStaša Kolar, Miha Feher, 2025, preface, editorial, afterword Abstract: Dandanes pogosto naletimo na omembo antropocena, ki naj bi poimenoval socio-geološko dobo, v kateri se trenutno nahajamo. Tako na primer francoski teoretik Bruno Latour (2018) v svojem delu Prizemljitev opisuje, kako se je človeška civilizacija razvila v razmeroma stabilnem obdobju in prostoru holocena, ki se končuje in umika pred novim obdobjem antropocena. Holocen nam je omogočil, da si sebe predstavljamo kot igralke_ce na statičnem odru, obkrožene z neanimiranimi kulisami, na katere lahko, kot v gledališču, pozabimo in se osredotočimo na dejanja igralk_cev. Danes, v antropocenu, pa so se »dekor, kulise, zaodrje, celotna stavba vzpeli na oder in igralcem spodkopavajo glavne vloge.
Keywords: človek, okolje, antropocen, ekologija, trajnost, sonaravni razvoj
Published in DiRROS: 20.03.2026; Views: 275; Downloads: 111
 Link to file
This document has many files! More... |
5. (Ne)trajnostne olimpijske igre : študija primera Pariz 2024Staša Kolar, Enej Marinič, 2025, original scientific article Abstract: Članek obravnava trajnostne vidike olimpijskih iger v Parizu 2024 skozi sociološko prizmo in se osredotoča na kritično analizo omenjenega mega dogodka. Kljub temu da so organizatorji pariških olimpijskih iger v ospredje postavili zeleno retoriko in dogodek oklicali za »najbolj trajnostne igre doslej«, ta prispevek opozarja na razkorak med njihovimi trditvami in dejanskim stanjem. Ugotavljava, da so obljube o »zelenih igrah« utemeljene na ozko razumljenem terminu trajnosti, ki zajema okoljske vidike, družbene pa pozablja. S prostorsko-sociološke perspektive s pomočjo konceptov urbane regeneracije, gentrifikacije in socialne izključenosti opozarjava na posledice, ki jih ima poseg v tako fizično kot družbeno okolje na lokalno prebivalstvo. Študija primera nam prikaže, da so trajnostne prakse pogosto selektivne in niso trajnostne za vse. Olimpijske igre so tako videne kot prostorski in družbeni fenomen, ki ne prikazuje le športnega udejstvovanja, temveč se odraža tudi širše, kot urbani transformator, ki pomembno vpliva na lokalni prostor. Članek postavlja osnovo za kritični razmislek o športnih dogodkih in njihovih vplivih na družbo, pri čemer spodbuja analizo dolgotrajnih učinkov in ne le raziskovanje v času dogodka samega.
Keywords: olimpijske igre, infrastruktura, šport, trajnost, ekologija, sonaravni razvoj
Published in DiRROS: 20.03.2026; Views: 269; Downloads: 186
Full text (245,38 KB)
This document has many files! More... |
6. Hidroenergija in trajnostni mit : Koncept (ne) trajnostnega razvoja skozi družboslovno in naravovarstveno perspektivoAljaž Bratanič, Anja Jan, Alja Poldan, 2025, original scientific article Abstract: Članek osvetljuje mit o trajnostnem razvoju, ki okoljsko netrajnostne prakse, kot je hidroenergija, prikazuje kot »zeleno rešitev«. Medtem ko sodobna družba takšne prakse pogosto opredeljuje kot trajnostne, takšna miselnost pogosto služi lajšanju skrbi in ohranjanju visoko potrošniških življenjskih slogov brez strukturnih sprememb. Kot primer tega članek analizira okoljske vplive hidroenergije vključno z učinki na kakovost vode, hidrodinamiko rek, pretok sedimentov in sladkovodne ekosisteme. Analiza nakazu-je na dejstvo, da hidroenergija kljub domnevnim prednostim ne rešuje temeljnih okoljskih vprašanj. Kot odgovor na to članek kritizira koncept »trajnostnega razvoja« in trdi, da je njegova povezava z neskončno rastjo problematična. Raziskuje, kako trajnostni razvoj kljub svojemu plemenitemu namenu pogosto implicira neskončno ekonomsko ekspanzijo, ki je v konfliktu z ekološko trajnostjo. Članek na koncu predlaga, da ponovni razmislek o tra-jnosti zahteva preizpraševanje in izpodbijanje mitov, ki kapitalistično rast predstavljajo kot neizogibno in koristno. Resnično trajnostna prihodnost bo zahtevala konfrontacijo z omenjenimi narativi, ponovno ovrednotenje človekovih potreb in spodbujanje gospo-darskih modelov, ki upoštevajo ekološko realnost in dajejo prednost dolgoročni blaginji.
Keywords: netrajnostni razvoj, trajnost, mit, hidroenergija, varstvo okolja, kapitalizem
Published in DiRROS: 20.03.2026; Views: 251; Downloads: 103
Full text (341,57 KB) |
7. Trajnostne prakse v vaški skupnosti : primer PredoseljBarbara Hauptman, Taja Ivanc, 2025, original scientific article Abstract: Vaške skupnosti predstavljajo družbeni element življenja na podeželju. Zanje je značilno, da se izvijajo iz tradicionalnih vzorcev in zaradi globalizacije prevzemajo sodobne poteze mestnega načina življenja. Vitalno podeželje je »socialno« in »ekonomsko trajnostno«. Kot odgovor na okoljske probleme in izzive družbe mora sodobno podeželje biti »okoljsko trajnostno«. Preko različnih ukrepov in načinov ravnanja so tudi podeželani »okoljsko ozaveščeni«, kar pa je za trajnostni razvoj preozka perspektiva. To omogočata socialni in organizacijski kapital, ki v praksi predstavljata poznanstva med posamezniki, formalne in neformalne oblike povezovanja. Na primeru vasi Predoslje v Mestni občini Kranj analiziramo trajnostno delovanje vaške skupnosti, predvsem socialni steber trajnostnega razvoja. Predoslje so gorenjski tip vasi, ki je kompaktno poseljena, okoli nje pa so kmetijske površine. V njej delujejo pet aktivnih društev, župnija in osnovna šola, ima oskrbno ponudbo in športne površine. Povezuje se tudi z društvi iz sosednjih vasi, s katerimi so povezane v Krajevno skupnost Predoslje. Ugotavljamo, da ti elementi in skupni prostori izrazito povezujejo vaščane. Na podlagi intervjujev in terenske analize smo identificirali več trajnostnih praks v vasi, za katere ocenjujemo, da prispevajo k visokemu zadovoljstvu lokalnega prebivalstva in kakovosti življenja v Predosljah, poleg tega pa njihovo součinkovanje bogati vaško skupnost.
Keywords: geografija, agrarna geografija, vaška skupnost, Predoslje, Slovenija, socialni kapital, podeželje, kakovost življenja, življenjski standard, sonaravno razvoj
Published in DiRROS: 20.03.2026; Views: 285; Downloads: 184
Full text (964,45 KB)
This document has many files! More... |
8. Spoprijem z razmerami in razmerji v Sloveniji 1.1Frane Adam, 2018, professional monograph Abstract: Pred nami je nov zbornik Spoprijem z razmerami in razmerji v Sloveniji.
Nastal je na nekoliko nenavaden, toda poučen način. Intenca zbornika je
bila preseči zgolj avtorski, individualni pogled na glavne družbene silnice in politične trende.
Ocenili smo, da ima prvi zbornik dobre strani, pa tudi pomanjkljivosti.
Prišli smo do nekaterih rezultatov, zlasti v smislu celovitejše analize/refleksije slovenske družbe oziroma posameznih podsistemov, vendar smo kmalu o(b)stali na pol poti. Zato se je oblikovalo stališče, da bi nadaljevanje razprav moralo bazirati na bolj dinamičnem, interaktivnem in dialoškem pristopu in principu. Avtorji smo vsak zase odprli in tudi pojasnili nekaj relevantnih vprašanj, vendar je ostalo mnogo še nedorečenega, kontroverznega in neusklajenega. Preiti bi morali iz monologa v dialog in intersubjektivno preverjanje že napisanega, saj na tej osnovi lahko gradimo bolj izpopolnjene in bolj utemeljene analize.
Glavni problem družboslovja in humanistike je ravno v tem, da se premalo poslužujeta timskega dela in izmenjave stališč v okviru širše diskusije. Pri tem bi se morali bolj zgledovati po naravoslovju, sicer se bosta obe vedi popolnoma marginalizirali. Individualni pristop je nujen, ni pa zadosten.
Kompleksnosti sistema, kot tudi (majhnih) življenjskih svetov, ne moremo biti kos z individualističnim, monološkim ter (tudi) monodisciplinarnim pristopom. Po drugi strani moramo upoštevati pluralizem mnenj in interpretacij, vendar v tem smislu, da je vedno mogoče neko preverjanje oz. to, kar je K. Popper imenoval falsifikacija hipotez. Tako ostanejo tiste hipoteze (razlage), ki zdržijo kritično presojo. In tega v družboslovju ter humanistiki manjka. Komunikacija je šibka tako znotraj znanstvenih ved in disciplin kot tudi med njimi in družbo oz. zainteresirano javnostjo.
Tudi ne bi smeli imeti pred očmi le slovenskih razmer, morali bi jih
ocenjevati v luči mednarodnih in globalnih trendov. Sploh bi bilo treba več pozornosti posvetiti mednarodnim (globalnim) primerjavam.
Cilj teh novih razmislekov naj bi bil anticipacija sedanjih trendov in oris bodočega razvoja oziroma razvojnih pasti in padca v družbeno anomijo in vrednostni relativizem pod vplivom lastne ignorance ter globalnih trendov. Zlasti so nas zanimale strategije (tako mišljenjske kot politične), ki vzpodbujajo razvoj v smeri pluralistične demokracije (ta je prav gotovo v krizi, ogrožata jo populistično poenostavljanje, privlačnost »močnih osebnosti«, neučinkovitost dosedanjih politik na nacionalni ravni in ravni EU) ter meritokratske družbe v smislu preseganja klientelistične družbe.
To so bile predpostavke, ki smo jih poskušali vključiti v nova razmišljanja. Koliko smo v tem uspeli, bodo pokazale diskusije ob predstavitvi novega zbornika.
Frane Adam
Keywords: interdisciplinarno, posvet, demokratične vrednote, demokratična prenova, demokratični primanjkljaj, trajnostni razvoj
Published in DiRROS: 11.02.2026; Views: 577; Downloads: 139
Full text (4,30 MB) |
9. Grad Rudenek : arhitekturnozgodovinski orisIgor Sapač, 2025, original scientific article Abstract: Grad Rudenek je nastal v drugi četrtini 14. stoletja kot dokaj velika nova dvodelna glavna rezidenca za rodovino gospodov Vrbovških in zaradi njegove postavitve je izbruhnila fevdalna vojna. Po vojni sta pomen gradu in gospodov Vrbovških upadala. Najpozneje do 16. stoletja so opustili prvotno grajsko jedro. Prosto stoječi gotski stolp se je ohranil in kmalu po letu 1578 so ob njem zgradili novo renesančno stavbno zasnovo, ki je dobila funkcijo intimne podeželske rezidence ljubljanskega škofa Janeza Tavčarja. Po prvi tretjini 17. stoletja je bil grad zaradi izgube rezidenčnega in gospodarskega pomena vse bolj zanemarjen ter so ga zato kmalu po letu 1681 opustili. Ostali so razmeroma skromni ostanki, ki pa omogočajo interpretacijo stavbnega razvoja. V prispevku sta v strnjeni obliki predstavljeni tudi stavbnozgodovinski analizi dvora oziroma dvorca Lešje ter nekdanjega gradu Rudenštajn, ki sta z Rudenekom zgodovinsko in prostorsko povezana.
Keywords: grad, srednjeveški gradovi, dvori, izpostavljeni stolpi, arhitektura, arhitekturna zgodovina, kastelologija, stavbni razvoj, gotika, renesansa, Rudenštajn, kmečki upori
Published in DiRROS: 10.02.2026; Views: 547; Downloads: 239
Full text (5,38 MB)
This document has many files! More... |
10. |
