Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Študija se osredotoča na analizo vzrokov za prezgodnji propad lesenih daljnovodnih drogov v severovzhodni Sloveniji, kjer je bilo zabeleženih več primerov hitrega glivnega razkroja drogov, kljub načrtovani življenjski dobi 30 do 50 let. Drogovi so bili izdelani iz lesa rdečega bora in impregnirani z baker-etanolaminskim biocidnim proizvodom. Namen raziskave je bil oceniti stanje stoječih drogov in preučiti ključne vzroke za njihovo prezgodnjo degradacijo na primeru dveh podrtih drogov. Uporabljene metode vključujejo uporabo rezistografa za določanje razkrojenosti lesa po preseku, izolacija izvrtkov za določanje penetracije in retencije. Poleg tega je bila opravljena mikroskopska in hiperspektralna analiza na vzorcih lesa za natančno karakterizacijo razkroja. Rezultati so pokazali, da je bila impregnacija lesa večinoma nezadostna, kar je vodilo v razširjen razkroj, zlasti na območjih, kjer je v les prodrlo premalo biocidnega proizvoda oziroma ni bila prepojena celotna beljava borovih drogov. Pospešen propad drogov je posledica delovanja gliv rjave trohnobe. Raziskava poudarja potrebo po izboljšani impregnaciji in rednem nadzoru drogov za zagotavljanje njihove življenjske dobe in s tem povezano zanesljivostjo oskrbe z električno energijo.
Keywords: daljnovodni drogovi, impregnacija, bakrovi biocidni proizvodi, glivni razkroj, rezistograf, penetracija, retencija
Published in DiRROS: 04.07.2025; Views: 645; Downloads: 264
Full text (4,06 MB)

Abstract: Rudarska tradicija v Litiji, segajoča v staro železno dobo, je vključevala intenzivno uporabo lesa v rudnikih, še posebej za podporo in zaščito rovov. Rudnik Sitarjevec je bil znova odprt za turizem leta 2017, in v letu 2021 so odprli glavni rov. Les ostaja ključen material v rudnikih, čeprav so ga v preteklosti nadomeščali z drugimi materiali. Uporabljeni les je izpostavljen razkroju zaradi visoke vlažnosti in gliv, kot je bela hišna goba. Ta gliva lahko povzroči razgradnjo lesa in je pogosta v vlažnih okoljih rudnikov. Obstoj gliv je pomemben, saj lahko vplivajo na obiskovalce rudnika. Visoka relativna zračna vlažnost (96,6 %) in stalna temperatura (10,1 °C) v rudniku ustvarjata razmere, ki so ugodne za rast gliv, vendar pa relativno nizka temperatura ni omejujoč dejavnik za razgradnjo lesa. Koncentracija glivnih spor v rudniku je visoka in je razložena z razširjenostjo gliv v samem rudniku. Poleg tega smo opazili, da je v lesu veliko anorganskih onesnaževal ter veliko kristalov.
Keywords: razkroj, bela hišna goba, težke kovine, kristali, spore
Published in DiRROS: 21.06.2024; Views: 1612; Downloads: 495
Full text (4,45 MB)

Abstract: Velika večina drevesnih vrst iz slovenskih gozdov nima odpornega lesa, zato na prostem (pre)hitro propade. Kadar les uporabljamo v gospodarske namene, želimo te procese čim bolj upočasniti. V okviru raziskave smo v ta namen les izbranih domačih drevesnih vrst (navadne smreke (Picea abies), les smrekovih lubadark, bele jelke (Abies alba), beljave in jedrovine rdečega bora (Pinus sylvestris), jedrovine evropskega macesna (Larix decidua), navadne bukve (Fagus sylvatica), belega gabra (Carpinus betulus) in jedrovine robinije (Robinia pseudoaccacia)) impregnirali z baker-etanolaminskim biocidnim proizvodom oziroma jih termično modificirali. Vzorce smo leta 2007 izpostavili na terensko polje Oddelka za lesarstvo v Ljubljani, kjer smo vsako leto ocenjevali razkrojenost. Najhitreje so propadli vzorci gabra in bukve. Prvi razkroj na smrekovini se je pojavil po dveh letih. Les lubadark je začel trohneti leto pred referenčno smrekovino, macesnovina in jedrovina bora pa leto kasneje. Najbolje se je izkazal les robinije. Z impregnacijo smo uspešno zaščitili les iglavcev, pri bukovini in gabrovini smo bili manj uspešni. Termična modifikacija se je izkazala za uspešen postopek zaščite za vse preizkušane lesne vrste.
Keywords: les, naravna odpornost, razkroj, modifikacija lesa, impregnacija lesa
Published in DiRROS: 12.12.2023; Views: 1330; Downloads: 414
Full text (270,74 KB)

Abstract: Intenziteta glivnega razkroja je v največji meri odvisna od vrste lesa, temperature in padavinskih dogodkov. Če želimo oceniti življenjsko dobo in intervale vzdrževanja lesenih objektov, moramo oceniti, kako se bo v določenem okolju les obnašal. V ta namen so nam na voljo raznoliki modeli. V praksi se največ uporablja pristop, ki ga je razvil Theodore Scheffer. Scheffer je predlagal klimatski indeks (Schefferjev klimatski indeks - SCI), ki temelji na številu padavinskih dni in povprečni mesečni temperaturi. Na podlagi teh klimatskih podatkov smo izračunali Schefferjev klimatski indeks za izbrane lokacije v Sloveniji. Rezultati analize klimatskih razmer kažejo, da je Schefferjev klimatski indeks v večini analiziranih krajev v Sloveniji višji, kot je bil pred desetletji. Intenziteta razkroja se je povečala v vseh analiziranih krajih z izjemo Portoroža. Največje zvišanje Schefferjevega klimatskega indeksa smo zaznali v Ratečah.
Keywords: les, Schefferjev klimatski indeks, razkroj, podnebne spremembe, temperatura, padavinski dogodki
Published in DiRROS: 17.08.2021; Views: 4912; Downloads: 2773
Full text (1004,81 KB)
This document has many files! More...

Abstract: V zadnjem obdobju se raba lesa veča, še posebno za gradbene namene. Na prostem je les izpostavljen delovanju biotskih in abiotskih dejavnikov razkroja. Teh procesov ne moremo preprečiti, s pravilnim načrtovanjem konstrukcij, izbiro ustreznih lesnih vrst ali biocidno zaščito pa jih lahko zelo omejimo. Pri izbiri lesa je eden od najpomembnejših podatkov njegova naravna odpornost. Letos je bil objavljen nov standard, ki na tem področju prinaša številne novosti. Najbolj izrazito je zmanjšanje odpornosti macesnovine in hrastovine, predvsem zaradi variabilnosti lesa, ki je v celoti ne znamo pojasniti. V tem prispevku so navedena najnovejša spoznanja in nekateri rezultati, ki se nanašajo na naravno odpornost in življenjsko dobo lesa.
Keywords: les, naravna odpornost, življenjska doba, razkroj lesa, glive
Published in DiRROS: 03.09.2017; Views: 4491; Downloads: 1092
Full text (139,49 KB)