1. Vegetacijske in talne razmere v izbranih gozdovih GGE Ivančna Gorica na območju Prestrane pri Krki : (delavnica Javne gozdarske službe in projekta Life-IP Natura.SI na OE ZGS Ljubljana)Lado Kutnar, Valerija Babij, Aleksander Marinšek, Roman Črnič, Luka Laznik, 2023, other monographs and other completed works Keywords: vegetacija, tla, rastišče, ekologija gozda, delavnice, Javna gozdarska služba, Slovenija, fitocenologija, gozdne združbe, gozdni rastiščni tipi
Published in DiRROS: 08.09.2023; Views: 162; Downloads: 58
 Full text (7,69 MB) |
2. |
3. Vegetacijske in talne razmere v izbranih gozdovih GGE Marija Reka : (delavnica Javne gozdarske službe in projekta Life-IP Natura.SI na OE ZGS Celje)Valerija Babij, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Matej Tajnikar, Egon Vočko, Janez Černec, 2023, other monographs and other completed works Keywords: vegetacija, tla, rastišče, ekologija gozda, delavnice, Javna gozdarska služba, Slovenija, fitocenologija, gozdne združbe, gozdni rastiščni tipi
Published in DiRROS: 17.08.2023; Views: 154; Downloads: 65
Full text (8,02 MB) |
4. Vegetacijske in talne razmere v izbranih gozdovih GGE Radlje - desni breg : (delavnica Javne gozdarske službe in projektov Life-IP Natura.SI ter Pohorka na OE ZGS Slovenj Gradec)Aleksander Marinšek, Valerija Babij, Lado Kutnar, Zdenka Jamnik, Ljudmila Medved, 2023, other monographs and other completed works Keywords: vegetacija, tla, rastišče, ekologija gozda, delavnice, Javna gozdarska služba, Pohorje, Slovenija, fitocenologija, gozdne združbe, gozdni rastiščni tipi
Published in DiRROS: 17.08.2023; Views: 158; Downloads: 90
Full text (6,41 MB) |
5. Učinek ultravijoličnega sevanja na smreko (Picea abies (L.) Karst) in posledice za gorski gozdni ekosistemTadeja Trošt Sedej, 2005, original scientific article Abstract: Rastline, ki uspevajo v gorah, so pogosto izpostavljene stresnim razmeram, predvsem povečani jakosti sevanja UV-B, skrajnim temperaturnim razmeram ter pomanjkanju vode in hranil. Odziv smreke na okoljske razmere je kompleksen. Pri enoletnih iglicah v visokogorju smo izmerili manjšo fotokemično učinkovitost in vsebnost klorofilov, kar kaže na občutljivost mladih iglic, kjer zaščitni mehanizmi še niso dokončno razviti. Pri starejših iglicah razlika ni bila več statistično značilna, zato sklepamo, da se poškodbe v drugem in tretjem letu preprečijo ali popravijo. Pri dveletnih iglicah smreke z visokogorskega rastišča je bil dihalni potencial značilno manjši in vsebnostUV-B absorbirajočih snovi značilno večja, kar pojasnjujemo s tem, da so dveletne iglice z visokogorskega rastišča med tremi starostnimi razredi najbolj odporne proti UV-B sevanju. Iz rezultatov sicer ne moremo sklepati, v kolikšni meri je k odzivu rastline prispeval posamezni stresni dejavnik, vendar lahko trdimo, da je smreka razmeroma dobro prilagojena na velike jakosti UV-B sevanja in stresne razmere, kakršne vladajo v visokogorju.
Keywords: smreka, Picea abies, drevesa, UV-B sevanje, fotokemična učinkovitost, ETS, UV-B absorbirajoče snovi, vsebnost klorofila, višinski gradient, visokogorsko rastišče, stres
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4352; Downloads: 1782
Full text (313,35 KB) |
6. Rastne značilnosti velikega jesena (fraxinus excelsior l.) v SlovenijiAleš Kadunc, 2004, original scientific article Abstract: Prispevek obravnava rastne značilnosti velikega jesena na štirih skupinah gozdnih rastišč v Sloveniji. Analizirali smo višinsko in debelinsko rast 162 velikih jesenov z 20 lokacij. Pokazalo se je, da najhitreje raste v višino veliki jesen na gabrovjih, po 70. letu ga prehiti jesen z jesenovih rastišč. Izrazito najpočasnejše rasti je jesen na gorskih bukovih rastiščih z apnenčasto matično podlago. Na teh rastiščih pokaže jesen zmerno, toda izrednovztrajno debelinsko rast, ki s starostjo ne upada in pri 80-90 letih preseže vse pre-ostale tri rastiščne skupine. Debelinska rast jesenovih, gabrovih in bukovih rastišč silikatne oziroma mešane podlage je do 50. leta strma, potem začne upadati, najpočasneje na jesenovih rastiščih. Tekoči višinski prirastek kulminira najpogosteje do 10. leta, povprečni starostni višinski prirastek pa do 20. leta. Tekoči debelinski prirastek kulminira med 6. in 67. letom, najpogosteje med 11.in 30. letom. Povprečni starostni debelinski prirastek kulminira v širšem razponu kot tekoči, in sicer med 12. in 99. letom, le redko pa pred 30. letom starosti. Razlike v višinskem in debelinskem priraščanju so lahko precejšnje tudi znotraj istih rastiščnih enot.
Keywords: veliki jesen, Fraxinus excelsior L., rastišče, višinska rast, debelinska rast, velikost krošnje, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4333; Downloads: 1943
Full text (782,14 KB) |
7. Rastne značilnosti gorskega javorja (Acer pseudoplatanus L.) v SlovenijiAleš Kadunc, Marijan Kotar, 2003, original scientific article Abstract: Prispevek obravnava rastne značilnosti gorskega javorja na štirih skupinskih gozdnih rastiščih v Sloveniji. Analizirali smo višinsko in debelinsko rast 191gorskih javorjev s 30 lokacij. Na treh izmed njih smo opravljali desetdnevne meritve višinskega priraščanja mladic gorskega javorja. Pokazalo se je, da gorski javor v višino najhitreje raste na javorovjih, sledijo bukovja in nazadnje jelovo bukova rastišča. Kar zadeva debelinsko rast, v mladosti najhitreje rastejo javorovja, kasneje pa jih prehiti gorski javor z bukovih in jelovo bukovih rastišč. Debelinsko priraščanje je v pozitivni povezavi z velikostjo krošnje. Tekoči višinski prirastek najpogosteje kulminira med 12. in 14. letom starosti, debelinski pa med 20. in 40. letom. Povprečni starostni višinski prirastek doseže kulminacijo večinoma med 20. in 25. letom, povprečni debelinski prirastek pa med 30. in 50. letom starosti. Višinsko priraščanje gorskega javorja ima eno in izrazito kulminacijo v rastnisezoni, čas intenzivnega priraščanja pa traja 30-40 dni.
Keywords: gorski javor, Acer pseudoplatanus L., rastišče, višinska rast, debelinska rast, velikost krošnje, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4501; Downloads: 1920
Full text (388,94 KB) |
8. Primerjava metod vrednotenja okoljskih razmer gozdnih ekosistemov na osnovi fitoindikacijeLado Kutnar, 1997, original scientific article Keywords: gozdna vegetacija, gozd doba, rastišče, dejavnik okolja, gozdna tla, fitocenološki popis, fitoindikacija, metoda dela, vrednotenje, klastrska analiza
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4170; Downloads: 1848
Full text (2,00 MB) |
9. Tipi ektomikorize, značilni za šest mesecev stare semenke smrekeSamar Al Sayegh-Petkovšek, Hojka Kraigher, 1998, original scientific article Keywords: ektomikoriza, Picea abies, smreka, semenka, mikorizni potencial, tip ektomikorize, gozdno rastišče, onesnaženost tal
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4203; Downloads: 1764
Full text (2,52 MB) |
10. Nekateri ekofiziološki kazalci stresa pri dobu (Quercus robur L.) v severovzhodni SlovenijiMatjaž Čater, Franc Batič, 1999, original scientific article Abstract: Opazno sušenje in fiziološko pešanje doba (Quercus robur L.) je posebno izrazito v Prekmurju v zadnjem desetletju zaradi sušnega podnebja, neugodne razporeditve padavin in možnih hidromelioracijskih ukrepov. Prispevek obravnava povezavo med vodnim stresom in kazalci vodnih razmer (višina podtalnice, padavine, vodostaji rek Mure in Ledave) ter drugimi kazalci stresa(vodni potencial, električna prevodnost kambijeve cone, osutost krošnje)v gozdnem kompleksu Murska šuma na skrajnem vzhodu Slovenije, kjer stabili izbrani dve ploskvi z različno poškodovanostjo dobovih dreves. Tam smo mesečno določali vodni potencial, električno prevodnost kambijeve cone in osutost krošnje. Meritve so pokazale zvezo med vodnim potencialom in gladino podtalnice, ki je bila na ploskvi z bolj prizadetimi dobovimi drevesi večja, kot na ploskvi z manjšo prizadetostjo. Vzporedno s terenskimi opazovanji je potekal lončni poskus v kontroliranih pogojih na petletnih dobovih sadikah, opravljen v avgustu. Točka začetnega zapiranja listnih rež je bila v intervalu med -0,5 in -0,7 MPa, nepovratno zapiranje pa je povzročil vodni potencial pod (bolj negativen) -1,62 MPa.
Keywords: dob, Quercus robur (L.), propadanje, rastišče, vodni režim, ksilemski vodni potencial, električna upornost, kambij, kambijeva cona, Prekmurje, Murska šuma, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4240; Downloads: 1840
Full text (1,43 MB) |
