1. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-120 : vzorec št. 2024/00622Nikica Ogris, Špela Hočevar, Barbara Piškur, 2024, expertise, arbitration decision Keywords: varstvo gozdov, morfološke analize, bor, borov smolasti rak, karantenski škodljiv organizem, Diplodia pinea, sušica najmlajših borovih poganjkov
Published in DiRROS: 12.09.2024; Views: 88; Downloads: 0
This document has many files! More... |
2. |
3. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-108 : vzorec št. 2024/00625Barbara Piškur, Patricija Podkrajšek, Špela Hočevar, 2024, expertise, arbitration decision Keywords: varstvo gozdov, morfološke analize, program preiskav, Fusarium circinatum, borov smolasti rak, PCR v realnem času
Published in DiRROS: 05.09.2024; Views: 80; Downloads: 0
This document has many files! More... |
4. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-107 : vzorec št. 2024/00635Barbara Piškur, Patricija Podkrajšek, Špela Hočevar, 2024, expertise, arbitration decision Keywords: varstvo gozdov, morfološke analize, program preiskav, Fusarium circinatum, borov smolasti rak, PCR v realnem času
Published in DiRROS: 05.09.2024; Views: 76; Downloads: 0
This document has many files! More... |
5. Vzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij invazivne tujerodne vrste signalni rak (Pacifastacus leniusculus) v letu 2021 : končno poročiloMarijan Govedič, Ali Šalamun, Nika Kogovšek, Al Vrezec, Matjaž Bedjanič, Stiven Kocijančič, Andrej Kapla, 2021, final research report Abstract: V Sloveniji so bile doslej registrirane štiri vrste potočnih rakov vezane na Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Tri vrste, močvirski škarjar (Procambarus clarkii), trnavec (Orconectes limosus) in marmornati škarjar (Procambarus fallax f. virginalis), so bile zaznane v zadnjih štirih letih (Govedič 2017), signalni rak (Pacifastacus leniusculus) pa je prišel iz sosednje Avstrije kmalu po letu 2000. Za te vrste na območju Evropske unije od avgusta 2016 veljajo najstrožji ukrepi: prepoved trgovanja, izmenjave, gojenja in izpuščanja v okolje. Poleg omenjenih sta od tujerodnih vrst potočnih rakov v Sloveniji prisotna še rdečeškarjevec (Cherax quadricarinatus) s sicer omejeno razširjenostjo in kot tropska vrsta z nizkim potencialom širjenja (Jaklič & Vrezec 2011) ter ozkoškarjevec (Astacus leptodactylus) (Govedič & Miličič 2018). Od vseh tujerodnih vrst potočnih rakov v Sloveniji ima po doslej zbranih podatkih zaenkrat le signalni rak dejansko invazijsko populacijo.
Keywords: signalni rak, Pacifastacus leniusculus, monitoring, tujerodne vrste, Slovenija
Published in DiRROS: 04.09.2024; Views: 101; Downloads: 69
 Full text (6,88 MB)
This document has many files! More... |
6. |
7. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-081 : vzorec št. 2024/00427Nikica Ogris, Špela Hočevar, Barbara Piškur, 2024, expertise, arbitration decision Keywords: varstvo gozdov, morfološke analize, program preiskav, Fusarium circinatum, Pinus, borov smolasti rak, PCR
Published in DiRROS: 05.08.2024; Views: 176; Downloads: 0
This document has many files! More... |
8. Poročilo o preskusu št.: LVG 2024-080 : vzorec št. 2024/00409Barbara Piškur, Špela Hočevar, 2024, expertise, arbitration decision Keywords: varstvo gozdov, morfološke analize, program preiskav, Fusarium circinatum, Pinus, borov smolasti rak, PCR
Published in DiRROS: 05.08.2024; Views: 166; Downloads: 0
This document has many files! More... |
9. Rak neznanega izvora : nas izvor bolezni še zanimaErika Matos, Snežana Pavlović Djokić, Srdjan Novaković, Marina Čakš, Rok Devjak, Nežka Hribernik, Kaja Cankar, 2024, professional article Abstract: Rak neznanega izvora (RNI) je opredeljen kot karcinom ali nediferencirana neoplazma, pri kateri z naborom standardnih diagnostičnih postopkov ni mogoče odkriti izvornega mesta bolezni. Tradicionalno RNI delimo v dve podskupini, pri čemer le približno 15 % primerov predstavlja prognostično ugodno skupino. Velika večina bolnikov spada v prognostično neugodno skupino in ima ob prvi prezentaciji obsežno breme bolezni. Možnosti zdravljenja so omejene, izidi bolnikov, zdravljenih z empirično kemoterapijo (KT) s platino ali taksani, pa so še vedno slabi, srednje celokupno preživetje je manj kot 10 mesecev. Za mnoge bolnike ostaja optimalna izbira najboljše možno podporno zdravljenje. Novi pristopi k obravnavi teh bolnikov se zdijo obetavni in so temeljit premik v paradigmi zdravljenja RNI; od zdravljenja, specifičnega za organ/tkivo, k zdravljenju, usmerjenemu na posameznega bolnika, ki temelji na genomskih spremembah njegovega tumorja. Prispevek povzema trenutne dokaze o uporabi vsakega od teh pristopov. Predstavljeno je tudi zdravljenje treh bolnikov z neugodnim RNI.
Keywords: rak neznanega izvora, molekularne značilnosti, biološki označevalci
Published in DiRROS: 26.07.2024; Views: 238; Downloads: 134
Full text (2,83 MB) |
10. Imunohistokemična analiza izražanja glukokortikoidnih receptorjev pri zgodnjem raku dojk in njihov vpliv na odgovor na zdravljenje z neoadjuvantno sistemsko terapijoMarjetka Sraka, Barbara Gazić, Primož Drev, Cvetka Grašič-Kuhar, 2024, original scientific article Abstract: Glukokortikoidni receptor (GR) je različno izražen na tumorskih in imunskih celicah raka dojk, njegova izraženost pa je morda odvisna od molekularnega podtipa raka dojk, prav tako njegova izraženost morda vpliva na odgovor na neoad-juvantno sistemsko terapijo. Naš namen je vpeljati zanesljivo imunohistokemično barvanje s protitelesi proti GR, drugi namen pa je oceniti izraženost GR na vzorcih raka dojk in preučiti, ali se ta izraža različno pri različnih podtipih in ali njegova izraženost vpliva na odgovor na neoadjuvantno sistemsko terapijo.
Keywords: rak dojk, neoadjuvantno sistemsko zdravljenje, glukokortikoidni receptor
Published in DiRROS: 26.07.2024; Views: 247; Downloads: 133
Full text (7,50 MB) |
