Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (propadanje) .

11 - 20 / 43
First pagePrevious page12345Next pageLast page
11.
12.
Poškodbe gozdov - slovenske posebnosti
Marjan Šolar, 1989, professional article

Keywords: varstvo gozdov, propadanje gozdov, raziskovanje, metodologija, popisi gozdov
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4390; Downloads: 1809
.pdf Full text (1,55 MB)

13.
Obremenjenost slovenskih gozdov z žveplom
Janko Kalan, 1989, professional article

Keywords: analiza iglic, vzorčenje, vsebnost žvepla, obremenjenost gozdov, propadanje gozdov, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4029; Downloads: 1917
.pdf Full text (1,10 MB)

14.
Umiranje smreke v gozdovih Šaleške doline
Ivan Kolar, 1989, original scientific article

Keywords: propadanje gozdov, smreka, Šaleška dolina
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4259; Downloads: 1835
.pdf Full text (4,70 MB)

15.
16.
17.
18.
19.
20.
Odvisnost velikosti prevodnih elementov doba (Quercus robur L.) od temperatur na dveh rastiščih Querco-Carpinetum v Sloveniji
Jernej Jevšenak, Tom Levanič, 2015, original scientific article

Abstract: Namen študije je analizirati odnos med povprečnimi mesečnimi temperaturami in dimenzijami trahej dveh zdravih in ene propadajoče skupine dobov z dveh rastišč Querco-Carpinetum v Sloveniji. Kronologije povprečnih površin trahej in vsot površin trahej smo izdelali po predhodni skrbni pripravi površin vzorcev in analizi slik z makrom EWVA v programu ImageJ. Skupina propadajočih dreves s Cigonce je imela največje povprečne površine trahej in največjo površino prevodnega tkiva, kar povezujemo s propadanjem te skupine. Analiza časovne stabilnosti korelacijskih koeficientov je za propadajoča drevesa pojasnila negativne korelacijske koeficiente, ki niso bili stabilni v času. Vse skupine so se najbolj značilno odzivale na povprečne aprilske temperature. Pri vseh skupinah je bil klimatski signal najmočnejši v parametru povprečna površina trahej. Pri zdravih drevesih iz Mlač v primeru nadaljevanja trenda dvigovanja povprečnih temperatur pričakujemo večje povprečne površine trahej v prihodnjih desetletjih, ki so bolj izpostavljene problemu kavitacije. Padec podtalnice leta 1982 na Cigonci se časovno ujema s pričetkom padanja klimatskega signala v trahejah ranega lesa.
Keywords: dendroekologija, propadanje hrastov, anatomija lesa, okoljski signal, Quercus robur, traheje ranega lesa
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4737; Downloads: 2256
.pdf Full text (803,25 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top