1. Pridelek in kakovost hmelja v Sloveniji v prvem četrtletju tega stoletjaŽan Trošt, Joško Livk, 2025, professional article Abstract: V začetku 21. stoletja je bilo v Sloveniji s hmeljem posajenih okoli 1800 ha hmelja, hmelj je pridelovalo več kot 200 hmeljarjev, povprečna površina hmeljišč na hmeljarski kmetiji pa je bila okoli 9 ha. Prevladovala je sorta Aurora, ki je bila zasajena v skoraj dveh tretjinah vseh hmeljišč. V letu 2012 je bilo s hmeljem posajenih nekaj manj kot 1200 ha, potem pa se je površina zopet začela povečevati in je trenutno okoli 1600 ha. Aktivnih hmeljarjev je v zadnjih letih okoli 120, povprečna velikost hmeljarske kmetije pa se je povečala na 14 ha. Z leti se je površina, posajena s sorto Aurora, zmanjševala, vse bolj pa se je uveljavljala sorta Celeia. Površina, posajena s sorto Bobek, je v zadnjih 25 letih na približno enaki ravni, to je 100 - 200 ha, delež površine s sorto Savinjski golding pa se počasi, a vztrajno zmanjšuje in je trenutno okrog 8 %. Podobno velja tudi za pridelek teh sort. Glede na pregled vremenskih razmer v pridelovalnih letih lahko sklepamo, da suša in vročina negativno vplivata tako na pridelek kot na kakovost hmelja (vsebnost alfa-kislin). Najmanjša vsebnost alfa-kislin je bila v izrazito vročih in sušnih letih 2003 in 2013. Vsebnost alfa-kislin pri sorti Aurora se v zadnjih 25 letih počasi, a vztrajno povečuje, medtem ko se nekatere druge sorte slabše prilagajajo vremenskim spremembam. To je najbolj opazno pri najstarejši sorti v naših hmeljiščih – sorti Savinjski golding, ki v zadnjih letih ne dosega minimalnih referenčnih vrednosti za vsebnost alfa-kislin. Kakovost hmelja je v veliki meri povezana tudi s sušenjem; bolj kot je hmelj presušen, več odpada vsebuje. Vsebnost listov in pecljev v hmelju se je v zadnjih 25 letih znižala za polovico, zahvaljujoč posodobitvi obiralnih strojev.
Keywords: hmelj, hmeljarstvo, pridelek hmelja, kakovost hmelja, vsebnost alfa-kislin
Published in DiRROS: 26.02.2026; Views: 345; Downloads: 218
 Full text (443,26 KB)
This document has many files! More... |
2. Vpliv vršičkanja na pridelek kanabinoidov in morfološke značilnosti industrijske konoplje (Cannabis sativa L.)Marjeta Eržen, Marko Flajšman, 2025, original scientific article Abstract: Za boljši pridelek socvetja in bujnejšo rast konoplje se izvajajo različne tehnike pridelave. Ena od tehnik je rez vrhov ali vršičkanje, s katerim spodbudimo rast lateralnih poganjkov in omogočimo višji pridelek socvetja na rastlino. V raziskavo smo vključili pet dvodomnih sort in pet feminiziranih sort / žlahtniteljskih linij industrijske konoplje (Cannabis sativa L.), pri katerih smo preučevali vpliv vršičkanja v vegetativni fazi na vsebnost kanabinoidov, maso socvetja, višino rastlin in maso stebel. Vpliv vršičkanja na vsebnost kanabinoidov ni bil univerzalen, prav tako ni bilo statistično značilnih razlik med dvodomnimi in feminiziranimi sortami v tem parametru. Najvišja celokupna vsebnost CBD in najvišji povprečni pridelek CBD/rastlino je bil pri vršičkanih rastlinah sorte Midwest (14,3 % in 42,5 g/rastlino), najvišja celokupna vsebnost CBG in najvišji povprečni pridelek CBG/rastlino je bil pri vršičkanih rastlinah sorte Berry Blossom (8,3 % in 41,3 g/rastlino), najvišja celokupna vsebnost THC in najvišji pridelek THC/rastlino je bil pri vršičkanih rastlinah sorte Tiborszallasi (0,8 % in 1,8 g/rastlino). Vršičkane rastline so bile v povprečju za 6 cm nižje od nevršičkanih rastlin. Najvišje rastline so bile nevršičkane rastlina sorte Fibranova (357 cm), najnižje pa vršičkane rastline sorte Midwest (152 cm). Feminizirane sorte so bile za 129 cm nižje od dvodomnih. Pridelek suhega socvetja je bil pri večini sort večji pri vršičkanih rastlinah, pri katerih je najvišji pridelek dosegla feminizirana sorta Enectaliana (227 g). Med feminiziranimi sortami/linijami in dvodomnimi sortami v pridelku suhega socvetja ni bilo razlike. Razmerje med maso suhih socvetij in maso suhih stebel je pokazalo, da je v večini primerov masa suhih socvetij večja od mase suhih stebel. Izjema je bila pri sorti Northwest, pri kateri je bila masa stebla višja. Z raziskavo smo potrdili, da ima vršičkanje kot ukrep pomembno vlogo pri morfologiji konoplje, pri čemer je lahko močno odvisen od sorte.
Keywords: Cannabis sativa L., konoplja, kanabinoidi, pridelek, vršičkanje
Published in DiRROS: 26.02.2026; Views: 240; Downloads: 153
Full text (616,51 KB)
This document has many files! More... |
3. Yield reduction through cluster or selective berry thinning similarly modulates anthocyanins and proanthocyanidins composition in Refosco dal peduncolo rosso (Vitis vinifera L.) grapesPaolo Sivilotti, Rachele Falchi, Joshua Vanderweide, Paolo Sabbatini, Marijan Bubola, Andreja Vanzo, Klemen Lisjak, Enrico Peterlunger, Jose Carlos Herrera, 2020, original scientific article Keywords: Grapevine, Yield reduction, Selective thinning, Tannins, Anthocyanins, vinska trta, grozdje, pridelek, redukcija pridelka, redčenje, tanini, antociani, kemična sestava
Published in DiRROS: 06.05.2020; Views: 4416; Downloads: 752
File (1,07 MB) |
