Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (pragozd) .

1 - 8 / 8
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Jelka (Abies alba Mill.) v pomladku pragozda Pečka v zadnjih tridesetih letih
Marko Debeljak, 1997, original scientific article

Keywords: jelka, pomlajevanje, pomladek, trend, pragozd, Pečka
Published in DiRROS: 28.08.2023; Views: 297; Downloads: 92
.pdf Full text (1009,51 KB)

2.
3.
4.
5.
Razvoj inicialne faze na vetrolomni površini v pragozdnem ostanku Ravna gora
Aleksander Marinšek, Jurij Diaci, 2004, original scientific article

Abstract: Zaradi vetroloma je leta 1983 v pragozdnem ostanku Ravna gora na Gorjancih na bukovem rastišču (Cardamini savensi-Fagetum) nastala 5,17 ha velika vrzel. Dejstvo, da je izsledkov o pomlajevanju po velikopovršinskih motnjah v pragozdovih malo, nas je vodilo k temu, da smo leta 2000 analizirali stanje indinamiko pomlajevanja vrzeli. Na treh različnih delih vrzeli smo postavili 15 raziskovalnih ploskev z dimenzijami 15 x 15 metrov, znotraj katerih smo analizirali zmes, razrast dreves, sestojno stanje po IUFRO klasifikaciji, pomladek in grobe lesne ostanke. Posebej nas je zanimalo razmerje med bukvijo (Fagus sylvatica L.) in gorskim javorjem (Acer pseudoplatanus L.). Slednjega je največ na sredini vrzeli. Pod sestojem, ki je zapolnil vrzel, je razvit pomladek bukve in javorja, ki je najgostejši na spodnjem (severnem) delu vrzeli. V pomladku prevladuje bukev. Ugotovili smo, da so bile razmere, ki so se izoblikovale po vetrolomu, bistveno drugačne od tipičnega goloseka. Predstavili smo tudi uporabne izsledke za gospodarjenje v gozdovih na podobnihrastiščih.Special attention is given to the gap, which was created in the virgin forest remnant Ravna gora in 1983 by wind throw. The gap in the optimal phase of almost pure beech and on beech site (Cardamini savensi-Fagetum) was 5.17 ha large. In 2000, owing to a lack of investigations in such conditions, we started to research the development patterns of natural regeneration within the gap. 15 sample plots (15 x 15 m) in three different positions within the gap were established. We analysed tree species mixture, architecture, stand structure according to IUFRO classification, advanced regeneration density andcoarse woody debris.The reserach concentrated in particular on the variability of beech (Fagus sylvatica L.) and sycamore (Acer pseudoplatanus L.) mixture in regard to theposition within the gap. It was found out that sycamore was more abundant than beech in the center of the gap. The advanced regeneration density of beech was much higher than sycamore's, and both species were more abundant in the northern part of the gap. The results suggest that the ecological conditions after the wind throw were different when compared to a clear-cut area of similar size. Useful results for managed forests on similar sites are also presented.
Keywords: pragozd, Ravna gora, vrzel, mladje, vetrolom, naravna obnova, Fagus sylvatica, Acer pseudoplatanus, virgin forest, gap, wind throw, natural regeneration
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4512; Downloads: 2071
.pdf Full text (1,14 MB)

6.
Mikoflora v pragozdovih Slovenije
Stana Hočevar, 1980, final research report

Keywords: gozdarstvo, pragozd, mikoflora, vegetacija, ekologija, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 2672; Downloads: 729
.pdf Full text (12,42 MB)

7.
Mrtvo drevje v pragozdu Pečka
Marko Debeljak, 1999, original scientific article

Abstract: Raziskava obravnava mrtvo drevje in njegove ostanke na raziskovalnih ploskvah pragozda Pečka na rastišču Abieti-Fagetum dinaricum. Obravnava štiri razpadne stadije: panje, gomile, ležeče ostanke, stoječa mrtva drevesa in njihove ostanke. Razpadne stadije smo opisali in določili izračun njihovega volumna. Razpadne stadije smo primerjali med seboj, ugotovili zakonitosti oblike razpada za bukev in jelko ter izvedli količinsko primerjavo z živim drevjem naraziskovalni povr{ini. Rezultati raziskave nakazujejo izredno pomembnost prisotnosti mrtvega drevja za vzdrževanje evolucijsko dosežene kompleksnosti gozdnega ekosistema, tudi v razmerah, ko v gozdu prevladujejo navidezni procesi razgradnje sestoja.
Keywords: pragozd, Pečka, mrtvo drevje, razpadni stadij, Abieti-Fagetum dinaricum, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4180; Downloads: 1845
.pdf Full text (894,07 KB)

8.
Primerjava strukture gozdnih sestojev in sestave rastlinskih vrst v pragozdu in gospodarskem gozdu ter presoja uporabnosti izsledkov za gozdarsko načrtovanje
Andrej Bončina, 2000, original scientific article

Abstract: Avtor prikazuje izsledke primerjalne raziskave strukture gozdnih sestojev in rastlinske sestave v pragozdu Rajhenav in gospodarskem gozdu. V gospodarskem gozdu je mozai~nost horizontalne strukture bolj izrazita, {tevilo vrzeli in mladovij je ve~je, njihova povr{ina tudi ve~ja. V gospodarskem gozdu je ve~ kot za polovico ni`ja lesna zaloga, dele` debelega drevja in koli~ina mrtvega drevja sta ob~utno manj{a kot v pragozdu, drevesna sestava je pestrej{a, v pomladku uspeva ve~je {tevilo drevesnih vrst. Zeli{~na plast je bolje razvita v gospodarskem gozdu, kjer smo evidentirali ve~je {tevilo vrst, njihovo obiljeje v splo{nem tudi ve~je. V cikli~nem razvoju gozdnih sestojev od mladovij do debeljakov in pomlajencev se {tevilo in obilje vrst v zeli{~ni plasti pove~ujeta. Raziskava potrjuje, da je razmerje razvojnih faz gozda primeren kazalec za posredno ocenjevanje razli~nih kriterijev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.
Keywords: biotska pestrost, vrstna raznolikost, rastlinska raznovrstnost, gospodarski gozd, zgradba sestoja, horizontalna zgradba, pragozd, biodiverziteta, gozdarsko načrtovanje
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4550; Downloads: 1919
.pdf Full text (1,20 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top