1. |
2. Reliefne značilnosti tal in objedanje mladja s strani velikih rastlinojedih parkljarjev v jelovo-bukovem gozduDušan Roženbergar, Robert Klevišar, Jurij Diaci, 2019 Abstract: Veliki rastlinojedi parkljarji (VRP) različno vplivajo na razvoj gozdnih ekosistemov. Eden izmed najbolj negativnih vplivov, ki ga imajo na dolgoročni razvoj gozdov, je posledica kroničnega čezmernega objedanja mladja. Namen raziskave je bil s pomočjo analize objedanja v delu dinarskih jelovo-bukovih gozdov ugotoviti, kakšen vpliv na intenzivnost objedanja imajo habitatne značilnosti prostora in relief. Povprečna objedenost mladja je bila 70 %, analiza višinske strukture mladja pa je pokazala, da ni prehajanja gorskega javorja in jelke v zgornje višinske plasti. Potrdili smo vpliv stopnje kritja za VRP in reliefa na stopnjo objedenosti. Največ poškodb smo zabeležili na grebenih in v vrtačah. Glede na rezultate naših analiz v prihodnje v jelovobukovih gozdovih na območju naše raziskave ne bo mogoče zagotoviti primesi jelke in gorskega javorja v zgornjih sestojnih položajih. Če želimo v tem delu Slovenije vzgojiti pestre gozdove, bo poleg gozdno-gojitvenega ukrepanja nujno nadaljevanje intenzivnega gospodarjenja z VRP v smislu zmanjševanja njihovih gostot. Keywords: objedanje, gojenje gozdov, veliki rastlinojedi parkljarji, relief, pomlajevanje, Abies alba, Fagus sylvatica, Acer pseudoplatanus DiRROS - Published: 08.07.2019; Views: 3564; Downloads: 1906
Fulltext (0,00 KB) This document has many files! More...
|
3. Vpliv bolezni in škodljivcev na obnovo gozdovNikica Ogris, Dušan Jurc, 2017 Abstract: Bolezni in škodljivci gozdnega drevja bistveno vplivajo na zdravje gozdnega ekosistema v vseh njegovih razvojnih fazah. V prispevku omenjamo nekaj najpogostejših in najpomembnejših bolezni in škodljivcev z vidika obnove, pomlajevanja gozdov. Poudarjamo, da je treba: (1) izboljšati celotno verigo, od semena do vitalne sadike v gozdu; (2) poleg zagotavljanja zdravih sadik sistemsko zagotoviti kakovost sadik, s standardom ali poslovnikom kakovosti določiti zahtevane morfološke lastnosti sadik, način izkopa, prevoza, delo s sadikami pred sajenjem, načine sajenja in oskrbo po sajenju, od česar je odvisna uspešnost umetne obnove gozdov s sajenjem; (3) zagotoviti redno testiranje prisotnosti skritih, latentnih in kriptičnih škodljivih organizmov s poudarkom na fitoftorah (rod Phytophthora) v gozdnih drevesnicah. Keywords: varstvo gozdov, bolezni gozdov, drevesni škodljivci, drevesne sadike, drevesno mladje, seme, pomlajevanje, obnova gozdov, drevesnice DiRROS - Published: 11.05.2017; Views: 3795; Downloads: 636
Fulltext (1,51 MB) |
4. |
5. |
6. Rastiščne, vegetacijske in gozdnogojitvene posebnosti v GGE Slovenska BistricaAleksander Marinšek, Mateja Cojzer, Lado Kutnar, Matjaž Čater, Nenad Zagorac, Andrej Breznikar, Matjaž Zupanič, Milan Kobal, 2014 Keywords: gojenje gozdov, vegetacija, gospodarjenje z gozdovi, pomlajevanje gozdov, nižinski gozdovi, poplavni gozdovi, Cigonca, Slovenska Bistrica DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2424; Downloads: 706
Fulltext (3,59 MB) |
7. Genetski vidik naravne obnove smrekovega sestoja na nastali raziskovalni ploskvi Šijec na PokljukiGregor Božič, 2005 Abstract: Namen raziskave je bil preveriti sposobnost naravnega obnavljanja genetskega vira Picea abies (L.) Karst. na objektu stalne raziskovalne ploskve Šijec na Pokljuki, Slovenija. Genetsko strukturo zrelega sestoja smreke in genetsko strukturo naravnega mladja v razlino velikih pomladitvenih jedrih smo preuili z elektroforetsko analizo 15 polimorfnih izoencimskih genskih lokusov desetih encimskih sistemov (GDH, F-EST, GOT, IDH, LAP, MDH, PGI, PGM, SKDH, 6-PGDH). Pod doloenimi pogoji je bila genetska struktura 101 dreves naravnega pomladka in 64 dreves sestoja, iz katerega je nastal, popolnoma primerljiva. Obnova smrekovega sestoja z naravnim pomlajevanjem zagotavlja trajno ohranjanje genskega vira smreke in je v primeru vejih pomladitvenih jeder tudi zagotoviloza neprekinjeno ohranjanje njegove prilagoditvene sposobnosti. Keywords: Picea abies (L.) Karst., naravno pomlajevanje, genetska struktura, izoencimi, ohranjanje gozdnih genskih virov, genski viri DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2669; Downloads: 994
Fulltext (180,64 KB) |
8. Pomladitvena ekologija drugotnih visokogorskih smrekovih gozdov v JelendoluElizabeta Rozman, Jurij Diaci, 2008 Abstract: Pomlajevanje visokogorskih smrekovih gozdov v Jelendolu je oteženo zaradi spleta dejavnikov. Jeseni leta 2003 smo v veliki vrzeli, malih vrzelih in pod sklenjenim sestojem na mreži 5 x 5 m postavili skupaj 227 ploskvic velikosti 1,5 x 1,5 m z namenom ugotoviti splošne pomladitvene razmere in glavne zaviralne dejavnike pomlajevanja. Na ploskvicah smo zbrali podatke o ekološkihrazmerah (relief, lega, nagib, globina tal, sestava površja, direktnoin difuzno sončno sevanje), vrsti in pokrovnosti pritalne vegetacije ter vrstah, gostoti, višinah in priraščanju mladja. Asimetrija v osvetljenostije vidna tako v smeri N-S kot E-W. Glede na porazdelitev direktnein difuzne svetlobe smo ploskvice razdelili na štiri skupine. Smreka je dobro pomlajena (28.605 na ha), zlasti izrazit je rob velike vrzeli, vendargostota mladja ni značilno odvisna od svetlobe. Nasprotno pa pomanjkanjesvetlobe onemogoča nadaljnji razvoj v sestoju in v malih vrzelih. Rezultati so pokazali, da svetlobne razmere na 1.500 m n.v. niso edini dejavnik, ki vpliva na uspešnost pomlajevanja. Velik pomen imajo še zlasti lesni ostanki, medtem ko je vpliv zeliščne plasti (prevladujeta Festuca altissima All. in Calamagrostis arundinacea (L.) Roth.) in globine tal negativen. Največji problem je še vedno objedanje. Keywords: visokogorski gozdovi, smrekovi gozdovi, pomlajevanje, ekološki dejavniki, sončno sevanje, vrzeli, Jeledol DiRROS - Published: 12.07.2017; Views: 2778; Downloads: 1033
Fulltext (678,95 KB) |
9. |
10. |