1. Potrebe svojcev pacientov po nezgodni poškodbi glave : kvalitativna raziskavaKlavdija Potočnik, Janez Ravnik, Mateja Lorber, 2020, original scientific article Abstract: Uvod: Ugotavljanje potreb svojcev je pristop skrbi, usmerjene k družini, s končnim ciljem aktivne vloge pacientov in svojcev pri doseganju ravni zdravja. Namen raziskave je bil ugotoviti potrebe svojcev pacientov, ki so bili hospitalizirani zaradi nezgodne poškodbe glave. Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Za pridobitev podatkov je bil uporabljen delno strukturiran intervju s svojci hospitaliziranih pacientov v začetku zdravljenja ter pred odpustom iz bolnišnice. V raziskavo je bilo vključenih deset svojcev pacientov, ki so utrpeli nezgodno poškodbo glave. Podatki so bili analizirani s pomočjo vsebinske analize. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da imajo svojci pacientov z nezgodno poškodbo glave različne potrebe, ki se v času hospitalizacije spreminjajo. Kot glavni so izpostavili potrebo po informacijah in potrebo po podpori. Obe sta prisotni v obdobju celotne hospitalizacije, kljub temu pa pride do manjših sprememb v dejavnikih, ki ju opredeljujejo. Na začetku hospitalizacije je prisotna še potreba po soočenju, ki se izraža skozi različne faze, kot so šok, zanikanje, pogajanje, jeza, žalost in strah. Ob zaključku hospitalizacije pa se izrazita še potreba po (ne)gotovosti in potreba po napredku. Diskusija in zaključek: Ugotovljene so bile najpomembnejše potrebe svojcev pacientov po nezgodni poškodbi glave. Glede na ugotovitve bi bilo za optimalno zadovoljevanje potreb treba opolnomočiti zdravstveno osebje predvsem na področju zgodnje prepoznave potreb, komunikacije in sprejemanja svojca kot enakovrednega partnerja pri zagotavljanju kakovostne zdravstvene nege.
Keywords: intervju, podpora, družina, medicinske sestre, podpora, komunikacija
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 141; Downloads: 67
 Link to file
This document has many files! More... |
2. Dojenje in tandemsko dojenje : raziskava o znanju študentov zdravstvene nege in dietetikeKatarina Merše Lovrinčević, Jurka Lepičnik-Vodopivec, 2018, original scientific article Abstract: Uvod: Tandemsko dojenje ali dojenje sorojencev je slabo poznan koncept. Matere, ki tandemsko dojijo, se srečujejo s socialno stigmo in slabo oporo s strani zdravstvenih strokovnjakov. Namen raziskave je bil proučiti znanje o tandemskem dojenju med študenti zdravstvenih ved. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni eksplorativni neeksperimentalni raziskovalni dizajn. V priložnostni vzorec so bili vključeni študenti zdravstvene nege (n = 66) in dietetike (n = 24). Podatki so bili zbrani s strukturiranim vprašalnikom (Cronbach % = 0,914). Uporabljena je bila opisna statistika, test hi-kvadrat in analiza variance. Rezultati: Da je popolnoma fiziološko, da ženska prekine dojenje starejšega otroka, če rodi naslednjega otroka, meni 50,7 % (n = 36) žensk in 84,2 % (n = 16) moških (%2 = 6,898, p = 0,009). Kaj je izključno dojenje v prvih šestih mesecih, ve 79,2 % (n = 19) študentov dietetike in le 54,5 % (n = 36) študentov zdravstvene nege (%2 = 4,489, p = 0,034). Nepravilnost trditve, da dojenčki v primeru tandemskega dojenja težje pridobivajo telesno težo, je prepoznalo 86,3 % (n = 44) žensk in 13,7 % (n = 7) moških. Diskusija in zaključek: V raziskavo vključeni študentje so izkazali pomanjkljivo znanje tako o dojenju na splošno kakor tudi o tandemskem dojenju. V študijski program bi bilo treba vnesti več vsebin o dojenju.
Keywords: sočasno dojenje sorojencev, podpora, študenti, medicinske sestre, pomoč pri dojenju
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 64; Downloads: 19
Link to file |
3. |
4. Učinkovitost klinične supervizije na zadovoljstvo na delovnem mestu pri zaposlenih v zdravstveni neg : pregled literatureTamara Trajbarič, Lucija Gosak, Klavdija Čuček-Trifkovič, 2025, review article Abstract: Uvod: Zaposleni v zdravstveni negi se pri svojem delu soočajo s številnimi duševnimi, čustvenimi in fizičnimi obremenitvami, kar lahko vpliva na njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu. Namen raziskave je preučiti učinkovitost klinične supervizije o zadovoljstvu na delovnem mestu pri zaposlenih v zdravstveni negi. Metode: Uporabljen je bil pregled literature v mednarodnih podatkovnih bazah v novembru 2024. Vključitveni kriteriji so bile raziskave, ki temeljijo na kvantitativni in kvalitativni metodologiji, ter sistematični pregledi literature v angleškem jeziku, ki se nanašajo na raziskovano temo, objavljeni v zadnjih desetih letih. S hierarhijo dokazov so bili razvrščeni po nivojih in predstavljeni v preglednici.Rezultati: Izmed 106-ih zadetkov so bili v končno analizo vključeni štirje izvirni znanstveni članki in trije pregledni znanstveni članki. V tretji nivo hierarhije dokazov je bil uvrščen en članek, v četrti nivo en članek, v peti nivo en članek, v šesti nivo en članek in sedmi nivo trije članki. Kljub temu da klinična supervizija v zdravstveni negi ni pogosto uporabljena, so bili na podlagi pregleda literature ugotovljeni pozitivni učinki. Pregled literature je pokazal metodološke pomanjkljivosti, kot so raznolikost metodologij, odsotnost kontrolne skupine in majhen vzorec.Diskusija in zaključek: Na podlagi analize je bilo ugotovljeno, da klinična supervizija pozitivno vpliva na zaposlene v zdravstveni negi in prispeva k ohranjanju in izboljšanju zadovoljstva z delom. V prihodnje bi se bilo smiselno osrediniti na dolgoročne učinke klinične supervizije
Keywords: podpora, profesionalni razvoj, medicinske sestra
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 127; Downloads: 64
 Full text (263,05 KB)
This document has many files! More... |
5. Izkušnje in doživljanje mater v zvezi z dojenjem in podpora diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu : kvalitativna raziskavaValentina Berlec, Jožica Ramšak-Pajk, 2023, original scientific article Abstract: Uvod: Prva izkušnja z dojenjem je za mater soočanje s svojim telesom, občutki in učenje ob lastni izkušnji. V tem procesu mati potrebuje podporo in zdravstvenovzgojne nasvete zdravstvenih delavcev. Namen raziskave je bil raziskati doživljanja in izkušnje mater pri vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja ter kako so ob tem doživljale podporo diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu.Metode: Uporabljena je bila kvalitativna opisna raziskava. Na namenskem vzorcu osmih mater, ki so dojile in katerih otroci so bili stari vsaj štiri mesece, vendar ne več kot dve leti, z različnimi poteki dojenja, so bili opravljeni intervjuji z delno strukturiranim vprašalnikom. Intervjuvanke so bile v povprečju stare 30 let. Pridobljeni podatki so bili analizirani z vsebinsko analizo. Rezultati: Identificirane so bile tri kategorije: (1) doživljanje in izkušnje mater; (2) podpora pri dojenju in (3) vključevanje diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu. Ugotovljeno je bilo, da so predstave, ki jih imajo matere o dojenju, pogosto idealizirane, in da za vzpostavitev ter vzdrževanje dojenja potrebujejo strokovno podprte informacije in podporo. Diskusija in zaključek: Matere dojenje doživljajo zelo raznoliko in individualno, predvsem pa zelo čustveno in psihično stresno, ko ne poteka, kot bi si želele. Strokovna pomoč diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu pri podpori dojenja se jim zdi zelo pomembna. Ključno je, da si ta vzame dovolj časa, da mater vodi in jo uči, kako postati samostojna pri dojenju.
Keywords: pričakovanja, stres, opolnomočenje, psihološka podpora, dojenje
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 69; Downloads: 30
Link to file |
6. Zadovoljstvo študentov zdravstvene nege s kliničnim usposabljanjem : opisna raziskavaAnet Rožnik, Anika Božič, Mirko Prosen, Sabina Ličen, 2022, original scientific article Abstract: Uvod: Na kliničnem usposabljanju ima podpora kliničnih mentorjev ključno vlogo pri zadovoljstvu študentov. Namen raziskave je bil raziskati zadovoljstvo študentov zdravstvene nege s kliničnim usposabljanjem in oceniti stopnjo podpore, ki so je bili deležni. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Instrument raziskave je bil vprašalnik zaprtega tipa (CLEI-19) z 19 trditvami. Raziskava je potekala na priložnostnem vzorcu študentov dodiplomskega študijskega programa zdravstvene nege (n = 106) ene izmed fakultet v Sloveniji. Pri statistični analizi podatkov sta bili uporabljeni deskriptivna ter interferenčna statistika (Mann- Whitneyjev U-test). Rezultati: Rezultati kažejo zadovoljstvo študentov zdravstvene nege s kliničnim usposabljanjem (x = 3,55, s = 1,064, p < 0,001) in zaznano podporo kliničnih mentorjev (x = 3,70, s = 0,856, p < 0,001). Med študenti zdravstvene nege ni opaziti statistično pomembnih razlik med spoloma, načinoma študija in letnikoma študija (p > 0,05) tako v povezavi z zadovoljstvom z zadnjim kliničnim usposabljanjem kot z zaznano podporo kliničnega mentorja. Diskusija in zaključek: Študenti izkazujejo zadovoljstvo s kliničnim usposabljanjem in med njegovim izvajanjem občutijo podporo kliničnega mentorja. Z namenom ohranjanja tovrstne kakovosti klinične izkušnje in njene nadgradnje bi bilo smiselno v usposabljanje kliničnih mentorjev vključiti več vsebin o mentorskih kompetencah, ki bi izboljšale zadovoljstvo študentov s kliničnim usposabljanjem in povečale podporo mentorjev.
Keywords: izkušnje, podpora, klinični mentorji, praktično usposabljanje, izobraževanje
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 145; Downloads: 66
Link to file
This document has many files! More... |
7. |
8. Nova kakovost, ki jo prinaša strukturiran zapis v dokumentiranju zdravstvene negeOlga Šušteršič, Vladislav Rajkovič, Miroljub Kljajić, 2000, original scientific article Abstract: Dokumentiranje je pomemben element sodobne zdravstvene nege. Zagotavlja kontinuiteto, odraža profesionalnost in daje osnove za vrednotenje zdravstvene nege. Uspešna dokumentacija je bistvena sestavina procesne metode dela, ki vključuje ocenjevanje varovančevega oziroma bolnikovega zdravstvenega stanja. To je osnova za opredelitev negovalnih problemov oziroma diagnoz in načrtovanja zdravstvene nege. V hierarhično strukturo indikatorjev celostne ocene in štirinajstih življenjskih aktivnosti varovanca so uvedene merske lestvice petih opisnih vrednosti in agregacijske funkcije. Tako je v peocesno metodo dela zdravstvene nege vnesena dodatno praktično izvedljiva kibernetična rešitev s povratno evalvacijsko zanko, ki je pomemben element obravnave negovalnih fenomenov v predstavitvi znanja na področju zdravstva.
Keywords: zdravstvena nega, dokumentacija, informacijska podpora, evalvacijska zanka
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 125; Downloads: 0 |
9. Optimizacija oskrbe pacientov v onkološki zdravstveni negi na podlagi McGillovega sodelovalnega modelaValentina Masten, Tamara Milić, Matic Petrovič, Mirko Prosen, Sabina Ličen, 2025, original scientific article Abstract: Izhodišča: McGillov model zdravstvene nege je celostni, sodelovalni pristop, ki poudarja aktivno vlogo pacienta, vključevanje bližnjih in krepitev psihosocialne podpore. Kljub uveljavljenosti v mednarodnem prostoru njegova uporaba v slovenski klinični praksi še ni bila raziskana. Namen raziskave je bil ovrednotiti, v kolikšni meri medicinske sestre na področju onkološke zdravstvene nege uporabljajo pristope McGillovega modela, ki vključujejo sodelovanje pacientov, vključevanje družinskih članov in krepitev psihosocialne podpore. Metode: V kvantitativni presečni raziskavi je bilo k sodelovanju povabljenih približno 400 medicinskih sester, zaposlenih na področju onkološke zdravstvene nege. Vprašalnik je pričelo izpolnjevati 166 oseb, od tega ga je popolnoma izpolnilo 126 (odzivnost 31,5 % glede na populacijo medicinskih sester zaposlenih na področju onkološke zdravstvene nege). Večina anketirancev je bila ženskega spola (77,8 %). Povprečna starost anketirancev je bila 37,71 leta (s = 8,07) s povprečno delovno dobo na področju onkološke zdravstvene nege 9,66 leta (s = 7,93). Analiza je temeljila le na popolnoma rešenih vprašalnikih. Podatke smo zbrali z novo razvito lestvico, ki temelji na McGillovem sodelovalnem modelu. Anketiranci so trditve ocenjevali na petstopenjski lestvici, ki meri pogostost izvajanja pristopov ali stopnjo strinjanja z izjavo. Izvedli smo eksploratorno in konfirmatorno faktorsko analizo, Wilcoxonove in Mann–Whitneyjeve teste ter Spearmanovo korelacijo. Rezultati: Faktorska analiza je potrdila tri konstrukte, ki pojasnjujejo 65,3 % skupne variance (KMO = 0,896; Bartlett p < 0,001). Empirične mediane vseh treh konstruktov so bile statistično značilno višje od teoretičnih (p < 0,001), kar pomeni, da so anketiranci poročali o uporabi pristopov McGillovega modela. Anketiranci z dostopom do pisnih protokolov ali organizacijsko podporo so dosegali višje rezultate (p < 0,001). Ugotovljene so bile zmerne do visoke pozitivne korelacije med uporabo pristopov in zaznavo izboljšanja oskrbe ter psihosocialnega stanja onkoloških pacientov (p < 0,001). Zaključek: Rezultati potrjujejo, da se v onkološki zdravstveni negi pogosto uporabljajo pristopi McGillovega modela, kar pozitivno sovpada z zaznanim izboljšanjem kakovosti oskrbe. Model ima potencial za širšo in bolj formalizirano implementacijo v klinično prakso.
Keywords: McGillov model zdravstvene nege, medicinske sestre, onkološka zdravstvena nega, psihosocialna podpora, sodelovanje pacienta
Published in DiRROS: 21.01.2026; Views: 155; Downloads: 100
Full text (3,32 MB)
This document has many files! More... |
10. |
