Digital repository of Slovenian research organisations

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


Query: "keywords" (poškodba) .

1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
Usklajena merila sprejemljive poškodovanosti gozdnih tal - preverjanje ustreznosti med gozdarskimi strokovnjaki
Anton Poje, Matevž Mihelič, Vasja Leban, 2021, original scientific article

Abstract: Splošno veljavna, predvsem pa v stroki sprejeta merila sprejemljive poškodovanosti tal po gozdni proizvodnji so predpogoj za učinkovito varovanje gozdnih tal in objektiven nadzor nad kakovostjo izvedbe gozdnih del. V raziskavi znotraj gozdarske stroke smo preverili sprejemljivost meril, ki so jih na osnovi dosedanjih raziskav predlagali Poje in sodelavci (2019). Anketiranje je bilo opravljeno na 35. Gozdarskih študijskih dnevih, kjer je na anketo odgovorilo 62 udeležencev iz različnih ustanov. Rezultati ankete so pokazali, da so usklajena merila strožja od predlaganih ter da se ocene po posameznih kazalnikih znotraj meril razlikujejo med deležniki. Po predlogu usklajenih meril je dopustna odprtost z vlakami 192 m/ha, s sečnimi potmi pa dodatnih 193 m/ha. Največja globina kolesnic na vlakah ne sme presegati 30 cm, na sečnih poteh pa 20 cm. Največja globina kolesnic na 90 % dolžine vseh sečnih poti na delovišču naj ne presega 10 cm. Tudi na osnovi rezultatov drugih študij se zdi predlog usklajenih meril smiseln in primeren s tehnološkega, ekonomskega in ekološkega vidika. Pred uvajanjem usklajenih meril v prakso je poleg njihovega preverjanja na terenu in morebitnega ponovnega usklajevanja treba nujno razviti metodo za ocenjevanje poškodovanosti.
Keywords: pridobivanje lesa, anketa, merila sprejemljive poškodovanosti tal, poškodba tal
Published in DiRROS: 28.03.2021; Views: 3453; Downloads: 2202
.pdf Full text (970,42 KB)
This document has many files! More...

4.
Uporaba magnetno resonančnega slikanja za raziskave anatomije in vlažnosti lesa
Maks Merela, Igor Serša, Urška Mikac, Primož Oven, 2006, original scientific article

Abstract: Preverjena je bila uporaba jedrske magnetne resonance (Nmr) za raziskave anatomije in vlažnosti lesa. Na tri metre visoki živi bukvi (Fagus sylvatica L.) smo uporabili 3d spin-echo mr-mikroskopsko tehniko slikanja s prostorsko resolucijo 100 mm in opazovali strukturo odrezane vejice ter spremljali dinamični odziv drevesa na mehansko poškodbo. Za potrditev struktur, vidnih na slikah, smo uporabili svetlobno mikroskopijo. Svetlobna mikroskopija je razkrila anatomsko zgradbo in triletno starost vejice bukve. Slike so jasno razkrile stržen, radialno orientirane večredne ksilemske trakove, traheje ranega lesa, vključno z mejo med ranim in kasnim lesom, kot tudi kambijevo cono s tekočim ksilemskim in floemskim prirastkom. Preučevali smo koncentracijo vode v vejici in globino dehidracije, ki je nastala v 22-tih urah po poškodbi in je segala v globino približno 5 mm od poškodbe. Hitra izguba vlažnosti odseva začetni pasivni odziv prizadetega tkiva. S pomočjo 3d mikroskopije in računalniškega programa Imagej nam je uspelo izdelati prostorski model vode v lesu, ki prikazuje tkiva v vejici z značilno višjo vlažnostjo.
Keywords: MR-mikroskopija, bukev, Fagus sylvatica, živi les, anatomija lesa, vlažnost, porazdelitev vode, mehanska poškodba
Published in DiRROS: 17.11.2020; Views: 1289; Downloads: 372
.pdf Full text (1,77 MB)

5.
6.
7.
Nezgode pri delu v družbenih gozdovih Slovenije v obdobju 1975-1991
Marjan Lipoglavšek, 1993, original scientific article

Keywords: nezgode, poškodba, pogostnost, čas nezgod, mesto nezgod, gozdarstvo, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 3981; Downloads: 1731
.pdf Full text (1,29 MB)

8.
9.
Odziv drevesnih tkiv na poškodbe in infekcijo 2. kambijeva cona
Primož Oven, 1999, review article

Abstract: Odziv kambijeve cone na poškodovanja in infekcijo je kompleksen prostorski in časovni proces nastajanja zaščitnih tkiv in regeneracije sistema sekundarnih vaskularnih tkiv. Odziv na robu rane vključuje razvoj kalusa, nastanek primarne zaščitne ligno-suberinske plasti in novega periderma na površini kalusa ter novega vaskularnega kambija v osrednjem delu kalusa. Z aktivnostjo novega vaskularnega kambija se prične proces preraščanja rane. Barierna cona (CODIT) je specializirano zaščitno tkivo, ki nastaja distalno od roba rane kot odziv kambijeve cone, ki je `e obstajala v trenutku poškodovanja. Obravnavamo dejavnike, ki vplivajo na variabilnost odziva.
Keywords: les, mehanska poškodba, kambijeva cona, ranitev, odziv, kalus, ligno-suberinska plast, nekrofilaktični periderm, barierna cona, poranitveni les, preraščanje rane
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4471; Downloads: 1858
.pdf Full text (1,31 MB)

10.
Search done in 0.16 sec.
Back to top