1. |
2. ZaDravo : projektna naloga - sklop BGregor Božič, Andreja Ferreira, Marko Bajc, Marjana Westergren, 2022, final research report Keywords: beli topol, evropski črni topol, genski sklad, izbira drevesa, lokacija, spol, vrstna čistost, genetski označevalci, oblika lista, Drava, Slovenija, poročila Published in DiRROS: 16.12.2022; Views: 145; Downloads: 40
Full text (67,27 MB) |
3. Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-181 : vzorec št. 2022/00449Barbara Piškur, Maša Zagorac, Zina Devetak, Ana Brglez, Nikica Ogris, 2022, expertise, arbitration decision Keywords: varstvo gozdov, morfološke analize, vrbolistni hrast, Quercus phellos, Botryosphaeria dothidea, Discula quercina, Apiognomonia errabunda, sušni stres, sušenje drevesa Published in DiRROS: 24.10.2022; Views: 114; Downloads: 0 |
4. Ocenjevanje kakovosti stoječih drevesLuka Krajnc, 2022, professional article Abstract: Spremljanje kakovosti lesa se začne v gozdu, saj je poznavanje trenutnega stanja eden izmed ključnih dejavnikov pri usmerjanju nadaljnjega razvoja gozda v smer večje kakovosti lesne surovine. Usmerjanje razvoja gozdov v smer večje kakovosti in s tem večje dodane vrednosti lesu pa za začetek terja merljivost kakovosti. Brez tega je presoja morebitnih ukrepov v sestoju skoraj nemogoča ali vsaj zelo otežena. Trenutno uporabljena metodologija za ocenjevanje kakovosti stoječih dreves na stalnih vzorčnih ploskvah Zavoda za gozdove Slovenije temelji na neveljavnih žagarskih standardih in bi jo bilo treba posodobiti za splošno uporabo v gozdarstvu. V prispevku je na kratko opisana obstoječa metodologija, predstavljen je pregled obstoječih metodologij ocenjevanja kakovosti stoječih dreves različnih držav in predlagana nova metodologija za ocenjevanje kakovosti dreves. Osnovni cilj opisanega dela je bil razvoj metodologije, s katero bi lahko objektivno primerjali kakovost debel med različnimi sestoji in bi omogočala sortiranje prostornine dreves v potencialne gozdnolesne sortimente (t.i. »sortimentacija«). Uporaba predlagane lestvice kakovosti za opis kakovosti stoječih dreves je lahko eden izmed pripomočkov pri odločanju kam, koliko časa ali sredstev vložiti v gozdnogojitveno ukrepanje v posameznem sestoju. Keywords: kakovost stoječih dreves, kvaliteta debla, gozdnolesni sortimenti, sortimentacija stoječega drevesa Published in DiRROS: 17.10.2022; Views: 202; Downloads: 58
Full text (734,44 KB) |
5. Poročilo o preskusu št.: LVG 2022-058 : vzorec št. 2022/00251 : namen testiranja: sum na: Ceratocystis plataniNikica Ogris, Maša Zagorac, 2022, expertise, arbitration decision Keywords: varstvo gozdov, morfološke analize, platanov obarvani rak, Ceratocystis platani, platana, Platanus x hispanica, sušenje drevesa, nekroze, Diaporthe Published in DiRROS: 25.07.2022; Views: 176; Downloads: 0 |
6. Določanje prostornine dreves s krivuljami za opis oblike debla (KOOD)Luka Krajnc, Gal Kušar, 2022, original scientific article Abstract: Krivulje za opis oblike debla (KOOD) (ang. t.i. »taper functions«) zvezno opisujejo odnos med višino drevesa in premerom debla na ravni posameznega drevesa, od tal do vrha drevesa. Z njihovo uporabo lahko na katerikoli višini od tal (ali od vrha drevesa) določimo premer debla in tako lahko npr. pri izračunih prostornine drevesa ali sortimentov izberemo poljuben zgornji najmanjši premer, izračunamo srednje premere posameznih sortimentov ali izračunamo prostornino posameznih poljubno izbranih delov debla. Kar potrebujemo za izračun prostornin kot vhodni podatek, je drevesna vrsta, prsni premer ter višina (izmerjena ali izračunana iz višinske krivulje) ter KOOD. Na primeru smreke predstaviva prednosti in omejitve omenjenih krivulj ter narediva primerjavo izdelane slovenske KOOD za smreko in obstoječih nemških KOOD. Rezultati določanja prostornine dreves po obeh KOOD so primerljivi. S pomočjo sekcijskih meritev premerov, bodisi ročnih ali optičnih, lahko tuje KOOD lokalno prilagodimo za slovenske razmere. Z uporabo KOOD izboljšamo zanesljivost določanja prostornine dreves in omogočimo nove preračune prostornin potencialnih sortimentov Keywords: taper krivulje, krivulje za opis oblike debla, KOOD, izračun prostornine drevesa, smreka Published in DiRROS: 12.07.2022; Views: 324; Downloads: 100
Full text (285,00 KB) |
7. |
8. Ocena poškodovanosti dreves z elektronsko paramagnetno resonanco Mn2+ ionovZorka Stolič, Franc Batič, Polona Kalan, Marjanca Nemec, Milan Valter Schara, 1998, original scientific article Abstract: Ocena poškodovanosti dreves z elektronsko paramagnetno resonanco Mn2+ ionov Keywords: elektronska paramagnetna resonanca, EPR Mn2+, smreka, iglica, poškodovanost drevesa, zdravstveno stanje Published in DiRROS: 03.11.2021; Views: 503; Downloads: 153
Full text (565,85 KB) |
9. Modeliranje višinske in debelinske rasti dominantnih dreves ter ocenjevanje indeksov produkcijske sposobnosti gozdnih rastiščAndrej Bončina, Vasilije Trifković, Živa Bončina, 2021, original scientific article Abstract: Modeli višinskega in debelinskega priraščanja dreves so pomembni za upravljanje gozdov, saj so podlaga za določanje režima redčenj, ciljnih premerov drevesnih vrst in optimalnega razmerja razvojnih faz ter ocenjevanje produkcijske sposobnosti goz%dnih rastišč. S podatki s stalnih vzorčnih ploskev smo za dva gozdna tipa (gradnovo bukovje na izpranih tleh in predalpsko jelovo bukovje) modelirali višinsko rast dominantnih bukev in smrek glede na njihov premer. Za obe vrsti smo ocenili rastiščni produkcijski indeks (SPI), ki je dominanta višina drevja pri prsnem premeru 45 cm. Na podlagi debelinskega priraščanja do%minantnih dreves smo ocenili prehodne dobe in povprečno starost dreves glede na njihovo debelino. To so bili vhodni podatki za določitev regresijskega modela višine dominantnih dreves glede na njihovo starost. SPI je za smreko v primerjavi z bukvijo pričakovano višji, pri bukvi je vrednost SPI višja na rastišču gradnovega bukovja na izpranih tleh (28,7 m proti 27,9 m), pri smreki pa na rastišču predalpskega jelovega bukovja (31,3 m proti 29,7 m). Vrednosti rastiščnih indeksov (SI; dominantna višina drevja pri starosti 100 let) smreke na rastiščih gradnovega bukovja in predalpskega jelovega bukovja so 33,4 in 32,0, bukve pa 29,0 in 27,0. Z opisanim postopkom smo za izbrana gozdna rastiščna tipa določili indekse produkcijske sposobnosti gozdnih smreke in bukve (SI in SPI); uporabnost postopka je treba preveriti še za druge drevesne vrste in gozdne rastiščne tipe. Keywords: dominantna drevesa, višinska rast, debelinska rast, rastiščni indeks, rastiščni produkcijski indeks, Fagus sylvatica, Picea abies Published in DiRROS: 17.08.2021; Views: 2627; Downloads: 1700
Full text (840,99 KB) This document has many files! More... |
10. Priročnik za fenološka opazovanja dreves v mestu in urbanih gozdovihUrša Vilhar, 2014, dictionary, encyclopaedia, lexicon, manual, atlas, map Keywords: fenologija, urbani gozdovi, monitoring, drevnine, drevesa, priročniki Published in DiRROS: 01.02.2021; Views: 1014; Downloads: 363
Full text (1,17 MB) |