Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Monografija Glasovi otrok: otrokosrediščni pristop v raziskovanju (Študija primera vključevanja priseljenih otrok) se posveča celoviti sociološki analizi otrokosrediščne perspektive, njenim značilnostim in izzivom pri implementaciji v raziskovanju. Obravnava vprašanja, kaj pomeni otrokosrediščno raziskovanje v teoriji, katere metodološke pristope uporabljati in katera etična vprašanja se pri tem pojavljajo. Prikazuje raziskovalni proces kot prostor refleksije o vlogi raziskovalca, razmerjih moči med odraslimi in otroki ter o otrocih kot soustvarjalcih raziskovalnega procesa. Sestavljena je iz treh vsebinskih sklopov: prvi teoretično opredeli otrokosrediščno perspektivo, drugi obravnava epistemološke, metodološke in etične vidike raziskovanja otrok z otrokosrediščne perspektive, tretji pa predstavlja empirično študijo primera.
Keywords: otroci, življenje otrok, otrokosrediščni pristop, sociološko raziskovanje
Published in DiRROS: 26.03.2026; Views: 310; Downloads: 149
Full text (8,60 MB)
This document has many files! More...

Abstract: Uvod: Uspešna implementacija koncepta družini usmerjene zdravstvene oskrbe v klinično okolje je velik izziv za multidisciplinarni tim pri zdravljenju otrok z rakom in njihovih družin. Namen raziskave je bil preučiti percepcijo in prakso tima v slovenskem okolju.Metode: Raziskava je bila izvedena z anketnim vprašalnikom o oskrbi, osredotočeni na družino v pediatrični onkologiji (angl. Family-Centered Care Questionnaire-Revised). Vzorec je vključeval 80 članov multidisciplinarnega tima, od katerih je 63 vrnilo izpolnjene anketne vprašalnike. Podatki so bili analizirani s programom SPSS, uporabljeni so bili deskriptivni in interferenčni statistični postopki, vključno z Mann-Whitneyjevim U-testom in Kruskal-Wallisovim testom.Rezultati: Raziskava je pokazala, da se multidisciplinarni tim, ki obravnava otroke z rakom, v veliki meri zaveda pomena oskrbe, osredinjene na otroka in družino (x = 2,28, s = 0,550). Obstajajo odstopanja v zavedanju pomena skrbi za celotno družino (x = 2,60, s = 0,670). Razlike so bile ugotovljene glede vključevanja staršev v oskrbo, predvsem med strokovnjaki z različnimi delovnimi izkušnjami (p = 0,024) ter med negovalnimi timi intenzivne terapije in onkologije (p < 0,001).Diskusija in zaključek: Moramo si prizadevati za kakovostno sodobno zdravstveno oskrbo, ki zadostuje potrebam otroka in staršem ter vodi do boljših rezultatov zdravljenja, krajših hospitalizacij, večjega zadovoljstva in nižjih stroškov. To razumevanje mora biti vključeno v organizacijo, oblikovanje smernic, postopke ter v vsak stik strokovnjakov z družino.
Keywords: starši, hospitalizacija, zdravstvena nega, v družino usmerjena skrb, otrok, rak
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 389; Downloads: 406
Full text (809,70 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Uvod: Medicinske sestre v pediatrični onkološki zdravstveni negi se srečujejo s pacienti in njihovimi družinami iz različnih kulturnih okolij. Namen raziskave je bil preučiti ključne elemente medkulturne zdravstvene oskrbe, ki jih prepoznavajo medicinske sestre v pediatrični onkologiji, ter izzive, s katerimi se srečujejo v praksi.Metode: Raziskava temelji na kvalitativnem deskriptivno-interpretativnem pristopu. Podatki so bili pridobljeni z individualnimi, delno strukturiranimi intervjuji na namenskem vzorcu sedmih medicinskih sester z izkušnjami na področju pediatrične onkološke zdravstvene nege. Podatki so bili analizirani s pomočjo metode analize vsebine.Rezultati: Identificirali smo tri teme: (1) značilnosti medosebnih odnosov in medkulturno komunikacijo, (2) spregledane vidike medkulturne zdravstvene nege in (3) zaznavanje lastne medkulturne prakse. Zaposleni v onkološki pediatrični zdravstveni negi so medosebne odnose in medkulturno prakso označili kot zelo pomembno za razumevanje težav in zagotavljanje potreb onkoloških pacientov, zato je zelo pomembno začetno spoznavanje in vzpostavitev dobrega medsebojnega sodelovalnega odnosa, ki temelji na odprti komunikaciji, prilagodljivosti in spoštovanju kulturnih razlik. Sodelujoči opažajo, da na zdravje vplivajo medkulturne razlike in predvsem osebna prepričanja pacientov. Diskusija in zaključek: Ugotovitve kažejo, da na pediatričnem onkološkem oddelku poznajo pomen dobrega medosebnega odnosa med zaposlenimi v pediatrični zdravstveni negi, otroki in njihovim starši ter upoštevajo njihove potrebe glede kulturno pogojenih vzorcev vedenja, na primer glede prehranjevanja in lajšanja bolečine. Prav tako pa se kaže potreba po dodatnem izobraževanju zaposlenih.
Keywords: medkulturnost, onkologija, zdravstvena nega, otrok, kulturne kompetence
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 404; Downloads: 117
Link to file

Abstract: Uvod: Z vidika varovanja zdravja je uravnotežena prehrana za otroke in mladostnike zelo pomembna, saj so v tem obdobju energijske in hranilne potrebeše posebej velike. Zato je v dnevno prehrano potrebno vključiti čim večraznovrstnih živil v okviru posameznih skupin živil. Pestra prehrana naj vključuje različne vrste žit in škrobnih živil, zelenjave, sadja, mleko, mlečne izdelke, meso, ribe in kakovostne maščobe. Metode: V raziskavo je bilovključenih 129 otrok (68 dečkov in 61 deklic) iz enajstih vrtcev iz Ljubljane in okolice. Njihova povprečna starost je bila 4,2 1,1 leta. Metodaza oceno vnosa hranil je bila osnovana na tridnevnem tehtanju ponujene in zaužite količine hrane (3-day-weighed record). Na podlagi merjenja ponujenehrane in ostankov je bila izračunana količina v vrtcu zaužite hrane, staršem pa je bil prvi dan raziskave izročen prehranski dnevnik z navodili, ki je omogočal beleženje vnosa hrane doma/izven vrtca. Pridobljeni podatki o celodnevnem vnosu živil ter analiza preko 120 receptur jedi, ki so jih otroci zaužili v času raziskave, so služili za nadaljnjo obdelavo podatkov z računalniškim programom Prodi 5 Expert, s pomočjo katerega smo določili vnos živil po skupinah (žita in škrobna živila, mleko in mlečni izdelki, meso in zamenjave, sadje in zelenjava). Podatke smo primerjali s prehranskimi priporočili D-A-CH za starostno obdobje od 4 do 7 let. Rezultati: Predšolski otroci so dnevno zaužili v povprečju 132,16 g žit in ostalih živil škrobnega izvora, 389,81 g mleka in mlečnih izdelkov, 87,5 g mesa in zamenjav, 212,73 g sadja, 156,14 g zelenjave ter 4,95 g soli. Razprava in zaključki: Predšolski otroci v Ljubljani in okolici zaužijejo priporočene količine mleka, mesa in sadja. Ugotovljen pa je bil izredno nizek vnos zelenjave, ki je dosegal le 52 % vrednosti priporočil D-A-CH za zelenjavo, ter visok vnos soli.
Keywords: prehrana predšolskih otrok, vnos sadja in zelenjave, vnos mesa in mesnih izdelkov, vnos žit in škrobnih živil, sol v prehrani
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 334; Downloads: 0

Keywords: otrok, medicinska sestra, razvojni presejalni test, Denver II
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 343; Downloads: 0