1. |
2. O vplivu onesnaženega zraka na pritalno vegetacijo v gozduIvan Smole, 1990, not set Keywords: gozdovi, pritalna vegetacija, floristična sestava, onesnaženost zraka, emisije, imisija, onesnaženost tal, spremembe vegetacije
Published in DiRROS: 28.08.2023; Views: 325; Downloads: 93
 Full text (1,31 MB) |
3. Vplivi emisij iz termoelektrarne Šoštanj na smrekove gozdove v Šaleški doliniMarijan Kotar, Ivan Kolar, 1996, original scientific article Abstract: Raziskava obravnava smrekove gozdove, ki so pod neposrednim emisijskim vplivom termoelektrarne Šoštanj, in sicer tiste predele, kjer je bila povprečna osutost krošenj v letu 1988 od 26% - 60%. V 15 naključno izbranih ploskvah je povprečna osutost krošenj v letu 1994 ocenjena z 19,3% do 37,0%. Zaradi osutosti krošenj so zmanjšani širina branike, temeljnični prirastek in lesna proizvodnja. Tekoči volumenski prirastek se je zaradi osutosti krošenj vobdobju 1989 - 1993 zmanjšal za 11%, v obdobju 1984 - 1988 pa za 19%
Keywords: tekoči volumenski prirastek, propadanje gozdov, onesnaženost ozračja
Published in DiRROS: 23.08.2023; Views: 346; Downloads: 95
Full text (5,27 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Deževniki kot kazalniki onesnaženosti talSamar Al Sayegh-Petkovšek, Nataša Kopušar, 2013, original scientific article Abstract: Na raziskovalnih območjih v neposredni bližini nekdanje topilnice svinca (Zgornja Mežiška dolina, Žerjav), največjega termoenergetskega objekta v Sloveniji (Šaleška dolina, Veliki Vrh), ob regijski cesti Velenje - Celje (Črnova) in na referenčni lokaciji (Logarska dolina, Polanc) smo v talnih vzorcih in v deževnikih določali vsebnosti kovin z namenom raziskati prehod kovin iz tal v deževnike in oceniti njihov bioindikacijski potencial. Na podlagi predstavljenih rezultatov je razvidno, da: (i) so bile največje vsebnosti kovin v deževnikih iz najbolj onesnaženega območja (Žerjav), najmanjše pa praviloma v deževnikih z referenčne lokacije (Logarska dolina); (ii) so se v deževnikih, vzorčenih na vseh lokacijah, kopičili Cd, Hg in Zn, katerih BCF-faktorji so nihali med 1,18 - 29,2 (Cd), 1,68 - 21,0 (Hg) in med 1,10 - 5,57 (Zn); (iii) so deževniki dobri kazalniki onesnaženosti tal s Zn, Cd, Cu, Pb, Hg in Mo, saj smo dokazali, da obstaja statistično značilna soodvisnost med vsebnostjo navedenih kovin v tleh in v deževnikih.
Keywords: deževniki, kovine, onesnaženost tal, BCF, biokoncentracijski faktor, bioindikatorji, Slovenija
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4709; Downloads: 2164
Full text (853,83 KB) |
10. Glive kot odzivni in akumulacijski bioindikatorji onesnaženosti gozdnih rastišč v Šaleški doliniSamar Al Sayegh-Petkovšek, Boštjan Pokorny, 2006, original scientific article Abstract: V Šaleški dolini smo analizirali talne in nadzemne glivne združbe z namenom ugotoviti potencialno onesnaženost gozdnih rastišč. Glive smo uporabili kot odzivne (pojavljanje trosnjakov višjih gliv, raziskave tipov ektomikorize in mikoriznega potenciala tal) in akumulacijske (analize težkih kovin v trosnjakih gliv) kazalce stanja gozdnega ekosistema. Opravljali smo naslednje raziskave: (a) popise trosnjakov višjih gliv, (b) raziskave tipov ektomikorizein njihove biodiverzitete, (c) analize mikoriznega potenciala tal in (d) raziskave vsebnosti težkih kovin v trosnjakih gliv. V vseh primerih so se glive pokazale kot učinkovit bioindikator stanja gozdnega ekosistema.
Keywords: glive, ektomikoriza, inventarizacija višjih gliv, mikorizni potencial, težke kovine, onesnaženost gozdnih rastišč, Šaleška dolina
Published in DiRROS: 12.07.2017; Views: 4394; Downloads: 1933
Full text (3,79 MB) |
