1. Uvajanje teme onesnaženost zraka v osnovne šole z izkustvenim učenjem – predstavitev primeraMarjeta Benčina, Matija Martinec, Asta Gregorič, Martin Rigler, Tim Gregorčič, 2025, professional article Abstract: Onesnažen zrak velja za največji javnozdravstveni problem, ki povzroča povišano umrljivost in obolevnost med prebivalstvom. Zračna onesnaževala so po izvoru in kemijski sestavi različna. Pomembna zračna onesnaževala so delci, med njimi še zlasti tako imenovani črni ogljik. Črni ogljik nastane pri nepopolnem zgorevanju fosilnih goriv in biomase, pri nas so glavni viri zanj promet, energetika in individualna kurišča. Zaradi svoje majhnosti lahko ti delci prodrejo globoko v dihala, ob dolgotrajni izpostavljenosti pa lahko povzročijo različne bolezni. Otroci kot ranljiva skupina so izpostavljeni onesnaževalom tudi med bivanjem v šoli. Kot uporabniki prostora lahko skupaj z učitelji predlagajo ukrepe za boljšo kakovost zraka v okolici šole in v občini, medtem ko se od občin in države pričakuje, da izvajajo ukrepe za varovanje zdravja ljudi, za katere so pristojni. Z delavnicami, meritvami črnega ogljika na izbranih osnovnih šolah in izvajanjem lokalnih pobud smo pokazali, da je izkustveno projektno učenje, ki temelji na raziskovanju, smiselno pri ozaveščanju učencev, učiteljev, šol in lokalne skupnosti z namenom spodbujanja ukrepanja za zniževanje koncentracij onesnaževal v zraku. Zbrali smo predloge za uvajanje vsebin in ukrepanje na področju onesnaženosti zraka pri predmetu Naravoslovje in tehnika v 5. razredu in nakazali, kako vključiti temo pri drugih predmetih.
Keywords: onesnaženost zraka, črni ogljik, vpliv na zdravje, izkustveno učenje, raziskovalno delo, lokalne pobude, aktivno državljanstvo
Published in DiRROS: 20.05.2026; Views: 295; Downloads: 208
 Full text (484,96 KB)
This document has many files! More... |
2. |
3. Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji : zaključno poročilo 2012Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, Alenka Malej, Janja Francé, Branko Čermelj, Oliver Bajt, Nives Kovač, Borut Mavrič, Valentina Turk, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Tjaša Kogovšek, Milijan Šiško, Vesna Flander-Putrle, Mateja Grego, Tinkara Tinta, Boris Petelin, Martin Vodopivec, Maja Jeromel, Urška Martinčič, Vlado Malačič, final research report Abstract: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji.
»Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.«
Keywords: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji
Published in DiRROS: 16.09.2024; Views: 2298; Downloads: 1359
Full text (3,68 MB)
This document has many files! More... |
4. Strokovne podlage za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) : zaključno poročilo 2013Martina Orlando-Bonaca, Oliver Bajt, Branko Čermelj, Damir Deželjin, Janja Francé, Tjaša Kogovšek, Nives Kovač, Lovrenc Lipej, Vlado Malačič, Alenka Malej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Tinkara Tinta, Valentina Turk, final research report Abstract: V obdobju od 1. septembra do 20. decembra 2013 smo na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo zelo intenzivno delali na nalogah 1.4.3 (pisanje predloga programa spremljanja stanja za stalno presojo okoljskega stanja in razvoj potrebnih metodologij) in 1.4.7 (priprava podatkovne baze v skladu z zahtevami Evropske Komisije) projektne naloge za izdelavo strokovnih podlag za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) v letu 2013. Z naročnikom smo sodelovali tudi pri nalogi 1.4.4 (priprava vsebin za sodelovanje z javnostmi). K sodelovanju pri nalogah 1.4.1 (sodelovanje pri nadaljnjem poročanju Evropski Komisiji), 1.4.2 (nadaljevanje kvantifikacije okoljskih ciljnih vrednosti), 1.4.5 (usklajevanje z državami regije in podregije), 1.4.6 (zagotovitev strokovne podpore Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pri pripravi programov ukrepov), ki predstavljajo delo z naročnikom in drugimi inštitucijami, v tem obdobju nismo bili pozvani.
Keywords: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, implementacije, strokovne podlage, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, Okvirna vodna direktiva, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, deskriptorji
Published in DiRROS: 16.09.2024; Views: 1581; Downloads: 1169
Full text (4,33 MB)
This document has many files! More... |
5. |
6. O vplivu onesnaženega zraka na pritalno vegetacijo v gozduIvan Smole, 1990, not set Keywords: gozdovi, pritalna vegetacija, floristična sestava, onesnaženost zraka, emisije, imisija, onesnaženost tal, spremembe vegetacije
Published in DiRROS: 28.08.2023; Views: 2310; Downloads: 660
Full text (1,31 MB) |
7. Vplivi emisij iz termoelektrarne Šoštanj na smrekove gozdove v Šaleški doliniMarijan Kotar, Ivan Kolar, 1996, original scientific article Abstract: Raziskava obravnava smrekove gozdove, ki so pod neposrednim emisijskim vplivom termoelektrarne Šoštanj, in sicer tiste predele, kjer je bila povprečna osutost krošenj v letu 1988 od 26% - 60%. V 15 naključno izbranih ploskvah je povprečna osutost krošenj v letu 1994 ocenjena z 19,3% do 37,0%. Zaradi osutosti krošenj so zmanjšani širina branike, temeljnični prirastek in lesna proizvodnja. Tekoči volumenski prirastek se je zaradi osutosti krošenj vobdobju 1989 - 1993 zmanjšal za 11%, v obdobju 1984 - 1988 pa za 19%
Keywords: tekoči volumenski prirastek, propadanje gozdov, onesnaženost ozračja
Published in DiRROS: 23.08.2023; Views: 1785; Downloads: 654
Full text (5,27 MB) |
8. |
9. |
10. |
