1. Dejavniki razvoja kompetenc učečih se za trajnostni in digitalni prehod lesarstvaLuka Goropečnik, Danijela Makovec Radovan, Jože Kropivšek, 2026, published scientific conference contribution Abstract: Digitalni in trajnostni prehod lesnega sektorja ni odvisen le od tehnološke infrastrukture, temveč predvsem od ustrezno razvitih kompetenc bodočih kadrov. Na razvoj oziroma samozaznane digitalne in trajnostne kompetence učečih se v lesarstvu vpliva več dejavnikov, kot so učno okolje, motivacija učečih se za izobraževanje ter njihov interes za digitalne in trajnostne vsebine. Vplivne dejavnike lahko krepimo z učnim okoljem, ki podpira avtonomijo, kompetentnost in povezanost učečih se, kar med drugim zahteva poučevanje, osredotočeno na učečega se. Pri tem ima ključno vlogo učitelj, ki z jasnim strukturiranjem učnega procesa, podporo avtonomiji, ustrezno povratno informacijo, spodbujanjem interesa in oblikovanjem podpornih odnosov krepi pogoje za razvoj digitalnih in trajnostnih kompetenc.
Keywords: izobraževanje, lesarstvo, digitalne kompetence, trajnostne kompetence, učno okolje, motivacija
Published in DiRROS: 27.05.2026; Views: 169; Downloads: 59
 Full text (74,72 KB) |
2. Državljanstvo na delovnem mestu : najprej služba, potem družba?Žan Lep, Žiga Mekiš Recek, Boris Popov, 2026, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Razvoja mladih, tudi na področju poklicnih odločitev in kariernih poti, ni mogoče razumeti ločeno od družbenega konteksta, v katerem odraščajo. Sodobna družba je vse bolj zaznamovana z negotovostjo, ekonomskimi in socialnimi pretresi, kar vpliva na zaposlitvene možnosti in karierne perspektive mladih. Mladi te spremembe seveda zaznavajo, pogosto jih doživljajo tudi kot vir zaskrbljenosti, a ob tem niso pasivni ali apatični – nasprotno, mnogi izražajo optimizem glede prihodnosti in željo po dejavni vlogi v družbi. Državljansko udejstvovanje se tako kaže kot pomemben dejavnik, ki lahko prispeva k pozitivnim razvojnim izidom mladih, izobraževalna in delovna okolja pa so pomemben prostor za spodbujanje aktivnega državljanstva, saj omogočajo strukturirane izkušnje sodelovanja, razprave in vplivanja na spremembe. V tem poglavju bomo raziskali, kako lahko delovna okolja služijo kot prostori državljanske socializacije mladih. Predstavili bomo različne oblike državljanskega udejstvovanja v organizacijah, značilnosti dela, ki napovedujejo udejstvovanje, in ponazorili, kako lahko udejstvovanje povratno prispeva k boljšim kariernim izidom mladih.
Keywords: državljansko udejstvovanje, sindikati, prostovoljstvo, delovno okolje, mladi, družbena odgovornost
Published in DiRROS: 25.05.2026; Views: 135; Downloads: 103
Full text (685,18 KB)
This document has many files! More... |
3. |
4. Mnenje Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, BF, UL predlaganega Zakona o varstvu in zaščiti drevesnega fonda v urbanem okolju (ZVZDFUO) Mojca Nastran, Milan Šinko, Andrej Bončina, Jurij Diaci, Dušan Roženbergar, Robert Brus, Klemen Jerina, 2026, polemic, discussion, commentary Keywords: zakonodaja, varstvo gozdov, urbano okolje
Published in DiRROS: 20.04.2026; Views: 214; Downloads: 81
Full text (159,26 KB) |
5. Ohranjanje, razdiranje, vzpostavljanje : upravljanje sožitja med solinarstvom, varstvom narave in kulturno dediščino v Sečoveljskih solinahJerneja Penca, Matjaž Kljun, 2026, published scientific conference contribution abstract Keywords: solinarstvo, upravljanje prostora, kulturna dediščina, varstvo narave, človek, okolje, Sečoveljske soline
Published in DiRROS: 25.03.2026; Views: 221; Downloads: 141
Full text (581,98 KB)
This document has many files! More... |
6. Uvodnik : (Ne)trajnostni svetoviStaša Kolar, Miha Feher, 2025, preface, editorial, afterword Abstract: Dandanes pogosto naletimo na omembo antropocena, ki naj bi poimenoval socio-geološko dobo, v kateri se trenutno nahajamo. Tako na primer francoski teoretik Bruno Latour (2018) v svojem delu Prizemljitev opisuje, kako se je človeška civilizacija razvila v razmeroma stabilnem obdobju in prostoru holocena, ki se končuje in umika pred novim obdobjem antropocena. Holocen nam je omogočil, da si sebe predstavljamo kot igralke_ce na statičnem odru, obkrožene z neanimiranimi kulisami, na katere lahko, kot v gledališču, pozabimo in se osredotočimo na dejanja igralk_cev. Danes, v antropocenu, pa so se »dekor, kulise, zaodrje, celotna stavba vzpeli na oder in igralcem spodkopavajo glavne vloge.
Keywords: človek, okolje, antropocen, ekologija, trajnost, sonaravni razvoj
Published in DiRROS: 20.03.2026; Views: 332; Downloads: 132
 Link to file
This document has many files! More... |
7. Ana Svetel: Spremenljive krajine severovzhodne Islandije: Vreme, letni časi, svetloba in tema. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2024, 365 str.Saša Babič, 2025, review, book review, critique Keywords: kulturna antropologija, etnologija, etnografija, vsakdanje življenje, okolje, podnebje, letni časi, vreme, vplivi, Islandija
Published in DiRROS: 19.03.2026; Views: 286; Downloads: 96
Full text (89,47 KB) |
8. Varna tehnika dolgotrajne intermitentne samokatetrizacijeMelita Peršolja, 2016, review article Abstract: Uvod: Intermitentna samokatetrizacija je prednostna metoda praznjenja sečnega mehurja pri pacientih z zastojem urina. Medicinska sestra običajno pacienta nauči čiste ali aseptične tehnike samokatetrizacije. Namen prispevka je s pregledom literature ugotoviti, ali obstaja optimalna tehnika intermitentne samokatetrizacije, ki bi jo medicinske sestre priporočale pacientom. Metode: Uporabljen je bil sistematični pregled literature v bazah podatkov: CINAHL, Medline, ProQuest, COBIB.SI in Cochrane Library. Vključena je bila literatura od prve omembe samokatetrizacije leta 1972 do leta 2016. S selekcijo prvotnih 350 virov smo glede na njihovo skladnost z namenom raziskave izbrali 67 enot literature. Rezultati: Osemnajst referenc, izbranih z orodjem CASP, je bilo objavljenih med letoma 1992 in 2015: šest randomiziranih kliničnih in pet kohortnih raziskav ter šest sistematičnih pregledov literature in ena kritika. Ključne spremenljivke analize zbranih podatkov so bile sterilnost katetra, vrsta vlažilnega gela in higiena periuretralnega področja. Diskusija in zaključek: Nobena tehnika intermitentne samokatetrizacije se ne izkaže kot optimalna. Ob upoštevanju značilnosti in sposobnosti pacienta je za slovenske razmere najboljša uporaba sterilnega materiala za enkratno uporabo (katetra in vlažilnega gela), higiena periuretralnega področja s sterilno solucijo in tamponi ter tehnika nedotikanja.
Keywords: zdravstvena nega, sečni mehur, intermitentna samokatetrizacija, optimalna tehnika, izobraževanje, kakovost, domače okolje
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 383; Downloads: 321
Link to file
This document has many files! More... |
9. Kaj študente zdravstvene nege motivira za učenje in kako ocenjujejo simulirano klinično usposabljanjeManca Pajnič, 2016, original scientific article Abstract: Uvod: Način in organiziranost študija, dostopnost do gradiv, odnos do študentov in študijska klima lahko vplivajo na zunanjo motivacijo študentov. Namen raziskave je bil ugotoviti motivacijske dejavnike za študij pri študentih zdravstvene nege in kakšen pomen pripisujejo simuliranemu kliničnemu usposabljanju. Metode: Raziskava je potekala leta 2011 na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Uporabljena je bila opisna kvantitativna metoda dela, podatki so bili zbrani z anketiranjem študentov drugega in tretjega letnika zdravstvene nege. Pri raziskavi je sodelovalo 159 naključno izbranih študentov, uporabili smo strukturiran vprašalnik in petstopenjsko lestvico. Vprašalnik je bil razdeljen na tri sklope: motivacija, zadovoljstvo in stroški študija. Podatki so bili analizirani z opisno in bivariatno statistiko. Rezultati: Želja po pridobivanju dodatnega znanja (x = 4,3) in želja po višji izobrazbi (x = 4,26) sta se najvišje uvrstila na petstopenjski lestvici motivacijskih dejavnikov. Nekaterih negovalnih intervencij študentje na kliničnem usposabljanju še niso imeli možnosti izvesti (x = 3,97), menijo pa, da je bilo v simuliranem kliničnem okolju dovolj časa za izvajanje negovalnih intervencij (x = 1,91). Diskusija in zaključek: Študentje so visoko notranje motivirani za študij zdravstvene nege. Menijo, da je simulirano klinično usposabljanje pomembno za pridobivanje teoretičnih in praktičnih znanj.
Keywords: zdravstvena nega, izobraževanje, mentorstvo, študij, zadovoljstvo, praktične veščine, teoretično znanje, klinično okolje, simulacije
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 347; Downloads: 277
Link to file
This document has many files! More... |
10. Risk factors for development of low back and neck pain in hospital nursing personnelJadranka Stričević, Zvone Balantič, Zmago Turk, Dušan Čelan, Barbara Kegl, Majda Pajnkihar, 2012, original scientific article Abstract: Izhodišča: Delavci v zdravstveni negi so v literaturi opredeljeni kot zelo tvegana skupina za pojav bolečin v hrbtenici. Kot največja dejavnika tveganja se izpostavljata ročno dvigovanje in premeščanje bremen. Kako posamezni dejavniki tveganja vplivajo na pojav bolečine v določenem predelu hrbtenice, vnašem primeru ledveni in vratni, predstavlja v literaturi manj raziskano področje. Metode: Izvedena je bila presečna raziskava z uporabo strukturiranih vprašalnikov in priložnostnim vzorčenjem. Preiskovanci so bili delavci v zdravstveni negi, zaposleni v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor (n = 575). Zbrani podatki so bili statistično analizirani. Rezultati: V prvi meri so rezultati pokazali, da ima velika večina preiskovancev pogoste težave z bolečino v ledvenem (79,0 %) in vratnem (65,9 %) predelu hrbtenice. V nadaljevanju raziskave pa nobeden izmed preučevanih socialno-demografskih dejavnikov, dejavnikov delovnega okolja in gibalne aktivnosti ni pokazal statistično pomembnega vpliva za pojav ene ali druge vrste bolečine v hrbtenici. Diskusija in zaključek: Izhajajoč iz literature, ki pripisuje bolečini v ledvenem predelu hrbtenice večji zdravstveni problem, naši rezultati za preventivo negovalnega osebja v bolnišnici okvirno priporočajo več rekreacije in športa, manj gledanja televizije in normalen indeks telesne mase. Naša raziskava je potrdila velik zdravstveni problem pri negovalnem osebju v bolnišnici zaradi bolečine v hrbtenici. Primerjava med bolečino v ledvenem in vratnem predelu hrbtenice pa ni pokazala očitnih razlik med preučevanimi dejavniki.
Keywords: mišično-skeletna obolenja, negovalno osebje, delovno okolje, fizična aktivnost
Published in DiRROS: 28.01.2026; Views: 335; Downloads: 0 |
